Posvojiteljski dopust
Včeraj sem dobila odločbo za posvojiteljski dopust in dolžina dopusta se mi ne zdi pravilno določena. Otrok je star tri leta in pol in po ZSDP je dolžina dopusta za otroka do štirih let 150 dni. Meni pa so odobrili le 125 dni. A kdo ve, če so bile kakšne spemembe? Res je samo 25 dni razlike, ampak meni pomenijo ogromno, pa še za vrtec sem dala prošnjo šele za september, po zdajšnji odločbi bom pa že avgusta morala v službo.
Hvala za odgovor.
Menim, da ti pripada 150 dnu, saj otrok še ni star 4 leta. Morda pa so vmes spet spremenili zakon – na škodo posvojiteljev in posvojencev. Te čisto razumem, da ti 25 dni pomeni veliko …
Hvala vsem za odgovore. Med tem časom, ko sem šla natanko brat vse možne zakone in predpise, se mi je posvetilo, kaj se mi je zgodilo. Ker smo prvi mesec adaptacije preživeli v Makedoniji, hkrati pa so nam ob odhodu pozabili dati Odločbo o namestitivi z namenom posvojitve, nisem bila niti pozorna na to, da je potrebno paziti na 30 dni od dneva namestitve otroka v družino. Ker sem jaz smatrala, da je dovolj, če dam vlogo za posvojiteljski dopust 30 dni po prihodu v Slovenijo, sem jo v tem roku tudi oddala. Zdaj pa vidim, da so mi očitno odbili tistih 25 dni, kar je presežka nad 30 dni od začetka adaptacije. Jaz trapa sem pa bila en mesec na neplačanem dopustu, samo da bom ulovila s tistimi 150 dnevi še september in otroka uvedla v vrtec. Tako pa sem zdaj ob enomesečno plačo, hkrati pa imam problem, ker mi manjka tistih 25 dni, ko bi otroka lepo v miru uvedla v vrtec in šla v službo.
To so sicer čisto moje ugotovitve, vendar se mi svetlika da bom jutri dobila na CSD potrditev teh slutenj. In ker se jaz trapa nisem ukvarjala z zakoni in roki, ampak z otrokom, me je spet teplo po glavi. Še ena klofuta ( dobivala sem jih mnogo s strani raznih organov v Makedoniji, boli pa to, da tu pri nas ni nič bolje). Kar slišim gospo na CSD, ko bo strašno prijazno pojasnila: “Ja gospa, ste zamudili rok, ko bi morali začeti s posvojiteljskim.” Ko pa sem bila tam in ko bi mi lahko povedala, pa nič. Samo butasto je gledala v vlogo in ni niti vedela, kaj z njo naredit. Te stvari me res bolijo in mi razjedajo živce. Pa ne toliko zaradi denarnega primanjkljaja (bogati nismo, lačni pa zato tudi ne bomo; morja pa letos tako in tako ne bo, je šel ves dopust za bivanje v Makedoniji), ampak zaradi “jebivetrovskega” odnosa. Če jaz v službi delam napake, se to slej ko prej pozna tudi na moji plači. A se gospe na CSD dogaja isto?
Na žalost gospe na CSD pogosto nimajo pojma, kako in kaj. Ko sva midva z možem povedala, da bova posvojila v Rusiji, so naju imeli za popolna idiota (izraz na obrazih je povedal vse). Ko so morali podpisati zaveze, so se temu strašno upirali, dokler niso dobili z ministrstva direktivo, da morajo to narediti. Ko smo pripeljali domov otroka (čez manj kot pol leta), so nama govorili, da je to prvikrat v njihovi dolgoletni karieri, da je prišlo od take posvojitve.
Hvala bogu, da ni nobenih težav, ko morajo napisati poročilo v zvezi z otrokom ( to pač zahteva Rusija). Takrat nas obiščejo in to je to. Dejstvo je, da mi potem sami damo prevesti, apostilirati in pošljemo v Rusijo – stroške nosimo sami, čeprav bi jih vsekakor morali oni. Ampak, komu se da ubadati z ljudmi, ki grejejo tiste preljube stolčke in se prijazno smehljajo …
Žal mi je, da se ti je to zgodilo.
Vse lepo vaši družinici!
LP