Vabilo na javno razpravo: Kaj potrebuje otrok v rejništvu?
V Sloveniji danes živi 1.155 rejencev, med njimi skoraj 900 otrok, ki nimajo možnosti živeti s svojimi biološkimi starši in so nameščeni v dom izvajalcev rejniške dejavnosti. Kakšne so potrebe rejencev, še posebej otrok, in ali jih rejniki uspešno izpolnjujejo? Zakaj ne? Kaj uči razvojna psihologija? So rejniki dovolj dobro usposobljeni? To so osrednje teme, ki se jih bo dotaknila okrogla miza v organizaciji Združenja Moč, ki se dejavno bori za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših.
Uvod v razpravo bo predstavitev knjig, v katerih so opisane osebne izkušnje s sistemom rejništva pri nas. Svoji knjigi in življenjski zgodbi bosta predstavili Natalija Markač, avtorica dela Zlorabljen otrok v sistemu države, in Neira Mikič, ki je svojo zgodbo popisala v delu Nedosegljive sanje – v sistemu rejništva in ustanov.
Javna razprava Kaj potrebuje otrok v rejništvu? bo potekala v torek, 11. maja 2010, s pričetkom ob 16.00 uri v Centru Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani.
O rejniški ureditvi in potrebah otrok v rejništvu se bodo pogovarjali:
[list]
[*] Lea Javornik Novak, vodja razvojnega sektorja za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve;
[*] mag. Bogdan Žorž, psiholog in psihoterapevt;
[*] Matic Munc, univ. dipl. psih, vodja Psihosocialne svetovalnice Akcija in nekdanji sodelavec Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje;
[*] Olga Rupnik-Krže, ravnateljica Mladinskega doma Malči Beličeve;
[*] Borut Kožuh, transakcijski analitik – svetovalec in
ravnatelj mladinskega doma Jarše;
[*] dr. Metka Kralj, rejnica.[/list]
Seveda se kažejo. Temeljna je ta, da je oblasti prišlo do zavesti, da je o rejencih dolžna odločati na sodiščih po pravdnih postopkih in ne na centrih po upravnih…pa da je potrebno ukrep omejiti…se pa letos jeseni/drugo leto spomladi odpira tudi rejniška zakonodaja, ki je po mojem mnenju v slehernem členu ZIRD skrajno slaba..če vas zanima kaj več, se lahko obrnete na naš naslov: [email protected]