Zelo zanimivo je, da posplošeno in kar počez udrihate po ljudeh, ki vzrejajo pse brez rodovnikov. Res je, da je večina takšnih živali vzrejena na neprimeren način, vendar vseh rejcev ne morete metati v isti koš. Rad bi predstavil še manjšino skrbnih rejcev, ki se zavestno ne odločajo za rodovnike, ker se ne strinjajo s kinologijo in pasemsko politiko FCI, KZS in podobnih organizacij.
Dejstvo je, da je večina sodobnih pasem tako ali drugače uničenih zaradi popolnoma zgrešene vzrejne politike, ki pse prilagaja standardom na papirju, namesto, da bi standarde s časom prilagajala psom. Večina delovnih pasem se je prelevilo v popolnoma življenja nesposobne mutante, ki so sicer dobri približki vizualnega standarda, a so po vseh ostalih kriterijih invalidi, polni zdravstvenih težav. Le kaj so uspeli ustvariti iz plemenite pasme nemških ovčarjev – mutanta, z deformiranimi zadnjimi tacami, ki bolj spominjajo na žabo kot na psa. Nekatere pasme živijo samo še do 5 let, nekatere pa niti ne bi obstale brez človeških posegov (angleški buldog ne more imeti mladičev brez carskega reza) – potem so tu še težave z dihanjem in cel kup deformacij, ki pa jih standardi FCI in podobnih organizacij ne vidijo kot problem, ampak kot pozitivno lastnost pasme, kar je seveda totalen nesmisel. Saj se ne gre sekirati glede tega – gene pool takšnih pasem se manjša in manjša, veliko jih je sparjenih v isti veji družine in te pasme bodo brez posega prej ali slej izumrle, ker se bo enostavno nabralo preveč težav – vse skupaj lahko vodi celo do sterilnosti in nezmožnosti imeti potomce kot v primeru angl. buldoga.
Podobno zadevo z rodovniki in “popolnim” arijskim standardom se je šla Nemčija med drugo svetovno vojno in zadeva se je v praksi izkazala kot popoln polom – in isto se bo izkazalo tudi za pasemske pse, če bo vzrejna politika nadaljevala s takšnim pristopom in ne bo dopuščala dotoka novih genov od izjemnih “mešancev”, ki bi osvežili pasmo in jo naredili bolj zdravo.
Včasih se je pse vzrejalo zaradi lastnosti kot so uspešnost pri lovu, sposobnost reševanja iz vode, obramba, družabništvo – danes pa se ne pari najboljših psov po teh lastnostih, ampak se jih pari po kriteriju kako so bili ocenjeni na raznih razstavah – to pomeni kako blizu standarda pasme so. Če standard vsebuje NEGATIVNE deformacije kot obvezno lastnost, jih bo ta pasma ohranjala (npr. ridgeback), dočim bi vsak vzreditelj z zdravo pametjo takšno deformacijo na vsak način poskušal odpraviti, ter kar se da izboljšati lastnosti zaradi katerih je pasma to kar je (npr. družabništvo, lov itd), pri tem pa izboljševal zdravje. Pasme bi se izboljševale, bile zdrave, evolucija bi šla svojo pot naprej.
Kinologija je kriva, da se pasme ne razvijajo več – oh, ko bi vsaj stagnirale v nekih utečenih standardih – pa ne. Večina pasem se namreč s časom kvari in uničuje, ker človek pač vzreja po starih standardih, kjer je najpomembnejša vizualna plat pasme.
Torej point vsega je: obstajajo rejci, ki se tega zavedajo in načrtno bojkotirajo takšno vzrejo psov – sami se trudijo naprej izboljševati pasmo, tudi če je za to potrebno vnašati nov genski material, ki ni “čist”, ter resnično vzrejajo zdrave pse, ki služijo namenu in se ne ozirajo na človeške standarde psevdoznansti – kinologije. Lep primer prakse so delovni psi (policijski nemški ovčarji so še vedno to kar morajo biti in nimajo žabjih nog), obstajajo pa tudi vestni rejci, ki oddajajo (ali prodajajajo – da si pokrijejo stroške veterinarskih pregledov, cepljenj, oskrbe…) pse brez rodovnikov – ki so po marsikaterem kriteriju ali pa kar vseh bolj izjemni in zdravi od rodovniških.
Navsezadnje pa bodo tudi “šteparji”, ki producirajo pse brez rodovnikov, lahko krivi, da se bodo nekatere pasme obdržale, ko se bodo FCI standardi izkazali za zgrešene – če ne drugo, vsaj ohranjajo raznovrsten gene pool.
Point vsega skupaj je: po raznih forumih se vedno v nebo kuje rodovnik, v resnici pa je stanje precej drugačno – rodovnik je kvečjemu zagotovilo, da bomo dobili incestnega mutanta s podedovanimi zdravstvenimi težavami, ki bi se mogle že zdavnaj odstraniti iz pasem (pa tukaj nimam v mislih bolezni, ampak mutacije, ki so prisotne pri vseh predstavnihkih pasme – npr težave z dihanjem pri vseh kratkogobčnih pasmah).
Moj nasvet: poiščite raje mešanca (čim bolj mešanega), če vam pa je že všeč kaka pasma, pa poiščite odgovornega rejca (ni nujno da pod okriljem FCI in drugih organizacij), ki se ne ozira na standarde, temveč na zdravje in kvaliteto svojih psov – če pač to pomeni odmik od standarda, je vzrok to, da je standard napačen.
Žal so taki rejci v sloveniji redki oziroma neobstoječi, zato se je pogosto potrebno obrniti v tujino, ampak če si želite pasemskega psa, bo to gotovo smiseln korak.

Moj post bodo gotovo raztrgali rejci in ljudje ki zagovarjajo evgenično prilagajanje psom standardom (čeprav v škodo psom) – pa jim ne gre zameriti, ker so bili oprani s strani celotne kinologije in ko človek dela nekaj narobe z dobrim namenom, si tega ne bo priznal, ter bo največkrat trmasto vztrajal v starih tirnicah – in ravno ta mentaliteta je kriva za stanje pasem takšno kot je danes.

“Žal so taki rejci v sloveniji redki oziroma neobstoječi, zato se je pogosto potrebno obrniti v tujino, ampak če si želite pasemskega psa, bo to gotovo smiseln korak.”

tole bi moral biti prvi stavek, ker dvomim, da bodo ljudje prebrali celoten tekst. Sicer ne pravim, da se strinjam z napisanim, vendar površno prebran prispevek lahko da mislit, kot da se vsi, ki prodajajo “čistokrvne brez rodovnika” s tem resnično trudijo za razvoj pasme in da ne gre za navadne šteparje, ki svoje pse izkoriščajo za zaslužek.

Psov je po zavetiščih dovolj. Ne kupujte psov pri tovrstnih ljudeh.

Smo imeli nemskega ovcarja, oba policijska psa, mladici niso imeli rodovnika, torej nas ni bil nemski ovcar? Lepo prosim..

[hr]
Točno tako. Kolikor vem, rodovnik ni pogoj za delo pri policiji. Imajo pa čisto jasna merila, kakšne pse potrebujejo – za razliko od večine, ki kupuje “čistokrvne brez rodovnika”, pa pojma nimajo, kaj bi sploh radi.

Ni bil pasemski nemški ovčar po definiciji FCI in podobnih organizacij, seveda. Ampak tisti njihov rodovnik ne pomeni čisto nič – ni zagotovilo za skrbno vzrejo, ni zagotovilo za zdravje (prej obratno), je pa zagotovilo, da bo pes po zunanjosti dober prbližek standardu, da bo imel PRIBLIŽNO predvidljiv značaj, ter da bo imel tudi točno znane zdravstvene motnje – v primeru nemškega ovčarja uničene zadnje tace in po vsej verjetnosti probleme s kolki (tudi če imajo starši vzrejno dovoljenje, pregledane kolke itd in tudi če so testi pri mladičih negativni).
Nekateri rejci, ki pse prodajajo z rodovnikom so dosti hujši od marsikaterega šteparja, ker načrtno parijo bolne pse (celo mater-sin in podobne bolane kombinacije), samo da bi bili čim bližje standardu – in s tem prejeli več naslovov šampionov in drugih brezveznih titul za pse, ki so v resnici ubogi in zdravstveno vprašljivi primerki.
Ni vse črno-belo, ni rodovnik zagotovilo za dobro vzrejo, niti ni pes brez rodovnika nujno slab pes – tveganje obstaja z obeh strani – pomembno je poiskati skrbnega in izučenega vzreditelja, ki mu je glavni cilj vzrejanje zdravih psov, ki služijo določeni nalogi (tudi če je ta družabništvo) in jim izgled (oziroma približevanje standardu) ni pomembno, oziroma vsaj v manjši meri. Rodovnik tu ne igra nobene vloge.
Ljudje imajo večinoma rodovniške pse za “večvredne”, vendar je to totalna neumnost. Večvredni so zdravi psi iz načrtnih parjenj, ki prenašajo naprej namenske lastnosti (družabništvo, lov, itd.), kar pa nima nobene veze z rodovnikom – to pa zaradi zgrešene rodovniške politike. Če bi take pse označili za rodovniške, bi jim delali krivico, saj so v vseh ozirih boljši od njih – in roko na srce, večino mešancev tudi, ker se ponavadi dedne napake z mešanjem izničijo.
Je pa kupovanje nerodovniških “čistokrvnih” psov izjemno nevarna zadeva, ker je večina takih rejcev nesposobnih in delajo samo za profit – pogosto parijo pse v ožjem sorodstvu, ne socializirajo mladičev itd. Ampak še enkrat – tudi rodovnik ni zagotovilo, da je z vzrejo vse v redu. Pomembno je da perspektivni lastnik poišče odgovornega vzreditelja z jasno določenimi prioritetami, pa če vzgaja z rodovnikom ali brez – in ti so redki, tako med šteparji kot med ljudmi ki vzgajajo rodovniška legla. Pri psarnah, ki vzgajajo rodovniške pse, ne glejte število titul in uspehov na razstavah, ampak raje glejte na temperament in zdravje psov – tudi če psi niso šampioni in vizualno blizu standardov, sta ti dve lastnosti veliko bolj pomembni.

Point vsega skupaj: kupujte le pri odgovornih vzrediteljih! Tega pa ne zagotavlja noben papir.

enaNika, starsa mojega psa sta imela rodovnik, nas pes ga ni imel. Vsi so bili cudoviti predstavniki pasme nemski ovcar.

“nategnetov” danes je pa tudi med priznanimi vzreditelji ogromno, z enim imam ze tezave, ker sem potrpezljiva jih on z mano zaenkrat se nima.

Evo iz današnjega Dnevnika:

Kinološka zveza Slovenije (KZS) bo zoper kinologa Alenko Černe in Rajka Rotnerja uvedla disciplinski postopek, povezan z bulmastifi, ki so 2. februarja pokončali lastnika Sašo Baričeviča.
Černetova in Rotner sta namreč 15. junija 2006 v ljubljanskem zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled in enemu od nevarnih psov (Atlasu), ki so natanko tri mesece prej skoraj do smrti poškodovali Stanislava Megliča, izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. Alenka Černe je Atlasu podelila najvišjo vzrejno oceno (A), njegovo zunanjost sta z Rajkom Rotnerjem ocenila z odlično (5), njegovo gibanje pa označila za “dobro”, čeprav je zaradi strelnih ran, ki jih je dobil med napadom na Megliča, močno šepal.

Rodovnik je pač papir, papir pa prenese vse.

[hr]
1. Rodovnik ja, vzrejnega pa očitno ne. Za to verjetno obstaja razlog…

2. S tem se popolnoma strinjam in sploh ne trdim, da je rodovnik že sam po sebi nekaj, ker dejansko ni. Je pa vsaj en kazalnik, po katerem ločiš vzreditelja od šteparja. V krogu vzrediteljev in s proučevanjem rodovnikov pa seveda delaš izbor še naprej.

Ce imata starsa oba rodovnik, njun mladic pa ne potem pac ne more biti mesanec kaneda?
Zakaj nista imela vzrejnega ne vem, psa sta bila oba fantasticna.

[hr]
1. Rodovnik ja, vzrejnega pa očitno ne. Za to verjetno obstaja razlog…

2. S tem se popolnoma strinjam in sploh ne trdim, da je rodovnik že sam po sebi nekaj, ker dejansko ni. Je pa vsaj en kazalnik, po katerem ločiš vzreditelja od šteparja. V krogu vzrediteljev in s proučevanjem rodovnikov pa seveda delaš izbor še naprej.[/quote]
Seveda obstaja razlog. Psa mogoče nista bila blizu standardu, ampak to NI SLABO. Marsikateri pes, ki ne dobi vzrejnega je boljši od tistih, ki jih dobijo, ker pač ni blizu (slabega) standarda. Primer: ridgeback brez uničene hrbtenice, ali pa nemški ovčar z normalnimi in zdravimi zadnjimi tacami. Lahko je pes v vseh ozirih izjemen, tako pot temperamentu, delavnih sposobnostih, zdravju in vsem ostalem, pa ne bo dobil vzrejnega zaradi kakega banalnega razloga kot je “nepravilna” obarvanost ali za 1 cm manjši uhlji od standarda.

Če sta starša tvojega mladiča imela rodovnik, je seveda tudi tvoj čisto pravi predstavnik svoje pasme. Na žalost pa na tem forumu kar mrgoli ljudi, ki bodo trmasto vztrajali, da pes, katerega starša sta naprimer nemška ovčarja z rodovnikom, ni nemški ovčar temveč žaba, samo zato, ker pač starša nista delala vzrejnega dovoljenja in mladič ni dobil rodovnika.
Ne sekiraj se zaradi tega, jaz vem, da imaš nemškega ovčarja, to vedo tudi drugi, samo priznati nočejo :))
Kako ste pa dobili policijskega psa, slišala sem namreč, da jih je zelo težko dobiti?

Medtem pa vzrejna dobivajo bolehni, agresivni, incestno sparjeni psi, ker so “popolni” vizualni predstavniki svoje pasme. A to je pa vredu?

Dvomim, da ga je gospod sploh peljal na vzrejni pregled.
Starsa mojega psa sta bila res lepa, tudi sama sem takrat se kot otrok, izbrala najlespega. Bil je brez vsakih prekomernih ne-obarvanosti dlake, imel je ravno prav “podrto rit”, zdrav nasplosno, neagresiven a teritorialen in zascitniski kot se za nemca spodobi 🙂
Meni je bilo vseeno takrat, se danes bi mi v takem primeru bilo, ker je bilo za te pse resnicno lepo poskrbljeno.
Sicer je bil pa tudi lastnik policist, ravno tako njegov sin.

seveda, pojma nimam, kako je oce izvedel, najbrz kar glas ljudstva, so ziveli v sosednji vasi.

Kako pa dokažeš, da sta ravno to starša mladičev, če ni nobenih pravih dokumentov?

Kater dokument pa dokazuje, da je ravno en doticni rodovniski samec z rodovnikom skocil ravno na tocno doloceno samicko z rodovnikom? Fotomaterial? Ali se rodovniskim mladicem slucajno dnk vzorce vzame?
Ce gres tako v detajle pravzaprav ne mores nikdar biti 100%, ga ni papirja, ki mu lahko zaupas..

z vzrejnim dovoljenjem*

Kaj pa prijava paritve?

Če je Baričičev Atlas dobil vzrejno dovoljenje potem ga pač lahko dobi vsak, ki dobro plača.
Se pravi če imaš keš ni ovir.

Atlas je dobil vzrejno, ker je bil izjemen predstavnik svoje pasme (vizualno), njegove lastnosti pa so bile kinološko gledano zelo pomembne za nadaljni “razvoj” pasme. Toliko o kinologiji.

[hr]

Lej, marsikaj smrdi v naši kinologiji. To ni nobeno novo odkritje. Verjetno tudi širše, ne samo v naši, ampak saj nočem vedet… Končno, kamorkoli pogledaš, se najdejo pokvarjeni primerki, ki mečejo slabo luč na sicer dobro zamisel.

Ampak, takole, čisto po pravici… Če imaš opravka z ljudmi, ki ne ločijo višavca od maltežana (pač malo, belo in “cort”), ki mislijo, da doga ni za med ljudi (beri sosednjo temo tukaj)… Ja, potem se pač ne spuščaš v nianse in ozadja. Pri tem besnem vztrajanju na rodovniku in vzrejnem dovoljenju gre predvsem za to, da se
a) kolikor je le mogoče omeji preprodaja iz masovne proizvodnje, ker kakorkoli obrneš, pes ni čevelj.
b) kolikor je mogoče omeji navdušenje nad čudežem novega življenja, željo po nadaljevanju “linije” (buhpomagaj) “ker je naš tako lep”, skratka, omeji nastanek enega kupa popolnoma odvečne pasje mladeži, ki eno leto služi kot modni dodatek, od tu naprej pa v kakem zavetišču čaka na lepši jutri (če ne konča v grabnu, v plastični vrečki)

Če pa imaš kako boljšo idejo, kako ljudi informirati, kaj je kaj… prosim lepo. Tvoj prvi post je sicer dober, vsebuje zrno resnice, ampak… si prepričan, da ga bo povprečni bralec znal najti? Grem stavit, da se bodo obesili samo na dva, tri stavke, ki jih tako zelo želijo prebrati.