fama antibiotikov
Zdravo Tanč.
Imam eno vprašanje, morda malo kompleksno, a vendarle. Odkar imam otroke oz odkar so se začele otroške bolezni, sem hočeš nočeš izpostavljena pogovorom o boleznih, zdravljenju, načinih zdravljenja, zdravnikih, zdravilih, ipd.
Na vsakem koraku pa se mi zdi (in ne verjamem, da je to le moje opažanje), da se večina ljudi v okolici negativno odzove, ko pogovor nanese na antibiotik. Zakaj se antibiotikov drži taka fama, ali so res tako zelo škodljivi, ali imajo res tako negativne posledice, kot mi veliko prijateljev in znancev skuša dopovedati? Katere so te posledice in zakaj naj bi tako škodili?
Prosim za kratek komentar za nas laike glede zgoraj omenjenega. Hvala in lepe praznike!
Najprej je potrebno razjasniti, da so antibiotiki krivi za povečano preživetje v zadnjih 70 letih, saj so zaradi njih bakterijske okužbe, ki so prej kosile med ljudmi, še posebej pa med otroki, postale obvladljive in smrtnost zanemarljiva.
Morate vedeti, da so pred dobo antibitoikov ljudje umirali zaradi davice (kaj je že to? sploh po cepljenju je to neznana bolezen), angine (tudi!), škrlatinke (tudi! predvsem pa imeli hude zaplete), pljučnice, tuberkuloze, da je bil bakterijski meningitis ponavadi smrtna bolezen, da so od 9 otrok v družini morda 3 dočakali odraslo dobo (drugi so umrli zaradi bolezni), da so se okužene poškodbe končale s smrtjo zaradi sepse, da so zaradi sepse umirale porodnice , da … naštevanja, kolikor hočete.
Lahko je sedaj govoriti o neki škodljivosti antibiotikov, ko v vsakem trenutku v primeru potrebe veš, da boš preživel ravno zaradi tega antiibotika. In tako kot ljudje ne vedo več, da so otroške bolezni, proti katerim cepimo, smrtne bolezni ali pa vsaj bolezni, ki puščajo za sabo invalidne in prizadete otroke, tako so enostavno pozabili in nimajo dovolj domišljije, da so tudi bakterijske okužbe obvladljive samo zaradi antibiotikov. Pozabili so, da pomeni pustiti telesu, da se samo bori, sicer leporečje, vendar smrtno v visokem odstotku.
Druga stvar pa je zloraba antibiotikov, tako s strani zdravnikov kot s strani pacientov.
Zdravniki predpisujemo mnogo preveč antibiotikov zaradi nedokazanih bakterijskih okužb. Vzrokov je mnogo in jih tu ni mogoče vseh našteti (od tega, da ni mogoče vedno nedvoumno dokazati, da neka okužba ni bakterijska, do tega, da je premalo denarja namenjenega diagnostičnim testom, kar povzročla finančno izgubo nekega delovnega mesta, do tega, da je najlažje in najbolj enostavno pač predpisati antibiotik in s tem imeti neko lažno varnost, češ, naredili smo vse …). S strani pacientov so zaradi nepoučenosti in čudnih pričakovanj (ali mogoče celo čudežnih pričakovanj) do zdravstva, da se da vsako bolezen pozdraviti in to z antibiotiki. Še vedno se mnogokrat zgodi, da otroku z evidentno prehladno virozo ničesar ne predpišemo, starši pa, ko pridejo iz čakalnice, komentirajo: “Nič ni dala …”
Antibiotiki v primeru nekritičnega (torej nepotrebnega predpisovanja) seveda povzročajo povečano odpornost bakterij na antibiotike in s tem uporabo vedno “močnejših” antibiotikov, povzročajo spremembo normalne bakterijske flore telesa, konec koncev so to izdelki, ki imajo lahko tudi stranske učinke.
Vendar je njihova vloga pri preživetju človeštva poleg cepljenja edinstvena.
No, prav:=)
Ali lahko v tej lepljivi temi, napišete še mnenje glede padca odpornosti organizma po jemanju AB?
Če IVZ pravi, da gre lahko otrok kmalu po uvedbi AB pri določeni bolezni v kolektivno varstvo, po drugi strani pa krožijo med starši trditve, da AB zmanjšajo odpornost in potem otrok takoj spet zboli, kaj je prav in res?
Razumem, da vplivajo na črevesno floro, ker ne delujejo selektivno ampak pač uničujejo vse bakterije (dobre in slabe). Toda ali ni otrok po vsaki ali vsaj po večini prebolelih boleznih (virusnih ali bakterijskih) manj odporen in hitreje pobere nove? Zakaj sploh naj bi AB zmanjšali odpornost oziorma kakšno vezo naj bi pri tem imeli AB?
Hvala, ker nam boste razjasnili tole dilemo!
Kar se govori o padcu imunosti po antibiotičnem zdravljenju, je napačno razumljeno, v resnici gre za motnje imunosti zaradi napačne, nepotrebne, večkratne uporabe antibiotikov (večkrat, dolgoročno), kar prizadene imunski odgovor. Tisto, kar pri enem zdravljenju antibiotik “pobije” naravne flore, se zlahka nadomesti in ni sporno glede odpornosti v celoti. Problem je torej prevelika, prepogosta, nepotrebna uporaba antibiotikov.
V strokovni literaturi tega pojma tako na široko ne poznajo, pač pa je vedno govora o prizadetosti imunosti zaradi prepogoste nepotrebne rabe. Izpostavljen je problem odpornosti bakterij na antibiotike, iz istih razlogov (nepotrebna, prepogosta raba).
En zelo lušten in poučen članek:
http://immune-system.knoji.com/our-immune-systems-how-taking-too-many-antibiotics-has-hurt-us/
V tem članku sicer ni vse čisto res, je pa slikovit:
http://www.drlwilson.com/articles/antibiotics.htm
Alfred Vogel je že pred desetletji zapisal, da telo po vsaki kuri antibiotikov potrebuje tri mesece, da črevesno floro povrne v normalo in še to pod pogoje, da v tem času zaužijete veliko koristnih bakterij oz. probiotikov in prebiotikov. Antibiotiki povzročajo, da črevesje ne more dovolj vsrkati vseh hranilnih snovi in pogosto prihaja do pomanjkanja pomembnih vitaminov, mineralov, … pomanjkanje teh pa gotovo tudi vpliva na imunost. je pa tudi res, da se nahaja v črevseju 80% imunskih celic!!!!
Vsaka kura antibiotikov povečuje možnost, da bomo na to vrsto antibiotikov postali odporni in da naslednjič, ko ga bomo zaužili le ta ne bo več imel učinka. Ravno zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svetuje izvedbo programov za zmanjšanje uporabe antibiotikov. Odpornost antibiotikov proti bakterijam, virusom in parazitom je eden izmed najbolj problematičnih stranskih učinkov prepogostega jemanja le teh.
Tudi v ugledni reviji Jama lahko preberemo, da se stroka strinja, da je predpisovanje antibiotikov prekomerno (Wellbery C., Are we prescribing too many antibiotics? JAMA 1997; 278(11): 901-4). Farmacija je poskrbela, da se antibiotiki predpisujejo za vsako malenkost (op. p. tukaj gre seveda za milijonske zaslužke in ni dvoma, da gre farmacevtski industriji odlično).
Nakateri zdravniki tudi že predlagajo po jemanju antibiotikov, prebiotike, to sem sicer sama doživela pri stomatologu, bi pa bilo dobro, da bi tudi osebni zdravniki mogoče pričeli s to prakso
Pozdravljeni,
tudi sama se sprašujem o “fami antibiotikov”,ampak pri čisto konkretni tegobi. Naša 2-letnica ima sum na ledvični refluks. Pri enem letu je zbolela za okužbo sečil, prejemala garamcyn v zilo v bolnici, nato nadaljevanje antibiotičnega zdravljenja doma (amoksiklav).Po pol leta se ji je okužba ponovila (znaki kot prvič: vročina, bruhanje, ponovno amoksiklav. Od prve okužbe dalje je obravnavana v otroški nefrološki ambulanti,najprej v okviru raziskave o vplivu probiotikov za zmanjšanje okužb,nato pa zaradi suma na ledv. refluks. Zaradi slednjega sva bili poklicani na preiskavo urina pred UMCG. Ta preiskava je pokazala povečano št. bakterij (kljub temu da vročine ni imela in je bila dobro razpoložena,le plenička je imela neprijeten vonj zjutraj, kar sem pripisovala dejstvu, da je morda lulala je bolj zgodaj v noči in je bila celo noč v tej plenički). Dobila je primoten najprej 6 ml/12h/5 dni,nato zaščitni odmerek 2,5 ml/dan do ponovne kontrole v nefrološki ambulanti. UMCG je bilo odpovedan. To je bilo v začetku oktobra. Sedaj sva dobili nov datum, in sicer v januarju, kar pomeni, da bi morala biti 3,5 mes. na antibiotiku.V lekarni,kjer so mi prvič izdali primotren, so bili zaskrbljeni zaradi visokega odmerka (lekarnarja os. poznamo in je dvignil obrvi in komentiral,da gre za močan odmerek).
Ker so primotren zmešali v lekarni glede na otrokovo težo,nisem dobila zraven tovarniških navodil, zato kontraindikacij nisem mogla prebrati. Skrbi me,kako bo več mesečno jemanje antibiotikov vplivalo na komaj 2-letnega otroka, ki ima ccca 14 kg.O tem sem na kratko in neformalno govorila z “našo” nefrologinjo,ko sva se po naključju srečali; na hitro je rekla nekaj o tem, da so nekateri starši pri starejših otrocih dajali zaščitno dozo na 2 dni namesto vsak dan, ali pa naj ji primotren dajem občasno,če bom zaznala kakšne težave (npr.znova smrdeča plenička ipd). Nato sem govorila še z zdravnikom,ki sicer ni nefrolog, in je tudi izrazil nestrinjanje s tako dolgotrajnim jemanjem antibiotikov.
Kaj narediti? Premor? Ne? Razmišljam tem, ali ne bi bilo bolje, da bi nesla otrokov urin vsak teden/vsaka dva tedna na kontrolo in bi otroka z antibiotiki zdravili le,če bi bila okužba tudi dejansko potrjena…
Nisem proti antibiotikom, vem, da so nujno potrebni, a sem skeptična pri njegovem jemanju v “zaščitne namene”.
Po izobrazbi sem daleč stran od medicine,pri mojih lastnih otrocih mi tudi ZKP (Zdrava kmečka pamet) večkrat odpove, zato se bojim zanesti na svoj “občutek” pri zdravljenju otroka.Iz tega razloga vas prosim za usmeritve, da bom lažje govorila z nefrologinjo. Ali lahko zahtevam/pričakujem, da mi bodo ustregli z rednimi urinskimi kontrolami namesto antibiotične zaščite? Do naslednje kontrole urina pred UMCG je namreč še polna dva meseca!
Hvala in lep pozdrav.
Z namenom varovanja otrokovih ledvičk pred predvsem skritimi vnetji ledvic (neprepoznana vnetja, predvsem spregledana vročinska stanja brez drugih znakov) še vedno velja, da otroka do izključitve prirojene motnje zdravimo zaščitno, torej vsak dan s tretjinskim dnevnim odmerkom.
Res je, da tuidi v Sloveniji nefrologi sledijo študijam iz tujine, kjer se opjavlja dvom o uspešnosti pri preprečevanju vnetja ledvic (pielonefritis), vendar trenutno smernice še niso spremenjene.
14 kg otrok potrebuje dnevno 3,5 ml Primotrena kot zaščita, v primeru zdravljenja vnetja pa 5,25 ml / 12 ur. Bisvtvenega odstopanja med 5,25 in 6 ml ni (ni prekoračitve odmerka).