Prvo obdobje 3-eh mesecev sem prestala brez prekrška in hujših kriz. Morda kakšna želja, bolj trenutni vzgib, da bi bilo pa fajn prižgat. Pa še to bolj takrat, ko sem imela kakšne stresne situacije ali pa kadar sem imela preveč časa.
Sem pa včasih kakšen tablet tudi pozabila vzeti, sploh v zadnjem mesecu, ko nisem bila več tako pazljiva. Vendar moram povedati, da sem običajno začutila, da mi nekaj manjka, ker sem občutila nek rahel nemir, niti ne znam točno opisati.
Zanima me pa sledeče. Ravno zaradi zgoraj napisanega sem se odločila, da bom s terapijo nadaljevala dokler ne bo nobene razlike več ali sem ga vzela ali ne. Vendar je to smiselno le, če pri nadaljnem jemanju oz. odvajanju tudi dejansko pride do tega. Ne vem namreč, ali opustitev jemanja Champixa v vsakem primeru občutiš in se moraš nekako odvaditi tudi njega ali je prehod na popolno abstinenco od zdravil neopazen?
Glede na dosedanje izkušnje bi verjetno lahko zdržala tudi brez Champixa, ampak sem ga do sedaj le občasno pozabila vzeti in nikoli 2x zaporedoma, zato ne vem, kaj bi odtegnitev zdravila v tem trenutku pomenila zame. Ker želim tveganje zmanjšati na minimum, bi še nadaljevala, pa tudi bolj sigurno se počutim z njim.
Kaj menite:
– je nadaljevanje smiselno, saj pride samo še do nekih trenutnih vzgibov, da bi prižgala? Mi je pa Champix tudi neka potuha. Ko zvečer začutim, da bi mi pa zapasalo kakšnega pokaditi, vzamem Champix in je potem mir. Torej čutim, da ga še nisem vzela. Ampak včasih se mi zdi, da ima tudi navaden čaj enak učinek.
– ali posamezniki tudi po 6 mesečni terapiji občutijo odtegnitev zdravila?
– zakaj se mi v 3-jem mesecu želja po cigaretah večkrat pojavlja, kot npr. v 2-em. Saj je res le trenutna, a vseeno.

Žal poznam veliko ljudi, ki so prenehali kaditi, od par mesecev, pa celo do 7 let. Je želja tudi po tako dolgem obdobju res lahko tako močna, da zavržeš ves svoj trud?
Spomnim se prijateljice, ki vse mesece nosečnosti ni prižgala enega cigareta in prva stvar, ko je prišla iz porodnišnice, je bila ravno to. Druga je abstinirala leto dni, pa spet začela s pojasnilom, da tako rada kadi, da ne naštevam ostalih. Ko se spomnim na njih, me postane strah.
Pa nimam negativnih misli, razen z viškom enih 4-ih kilogramom, ki se jih bom lotila, čim zasije sonce, sem v svetu nekadilcev zelo zadovoljna. Po 30-ih letih visokih doz je ta sprememba res dobrodošla, sem namreč že pozabila, kako je biti nekadilec in svoboden.

Pozdravljena Cecilija,

tudi sama sem prenehala kaditi s Champixom in sicer sem končala z jemanjem po treh mesecih na isti način kot sem začela z jemanjem (z zmanjševanjem doze). Priznati moram, da sem komaj čakala, da preneham, ker mi je bilo stalno po malem slabo in v ustih sem imela čuden okus po vareniclinu. Vsakič, ko se je pojavila želja po cigareti, sem samo pomislila na tisti občutek slabosti na začetku jemanja in odtegnitvene sindrome in me je vse minilo. Danes je 11 mesecev in nimam občutka, da bi se počutila prikrajšano. Do 16 tedna sem tudi še sodelovala v programu, ki mi je zelo pomagal. Vsakič, ko mi je bilo težko, sem vedela, da me vedno nekdo čaka in mi pomaga. En njihov nasvet:

P = poiščite pomoč pri prijateljih ali na telefonskih linijah za pomoč pri odvajanju od kajenja
O = odložite cigareto – želja bo minila
M = morate se v celoti izogibati situacijam, ki lahko vzbudijo željo po kajenju
O = od skušnjav skušajte pobegniti
Č = če se pojavi skušnjava, se ji izognite

Glede vaših pomislekov, bi vam rekla takole: zakaj bi se človek vozil s kolesom brez dodatnih koleščkov, če lahko pade, ker ni siguren vase. Na vašem mestu bi jemala tablete še naprej, tudi proizvajalec tako svetuje. Po 6 mesecih bi se vaša samozavest sigurno tako povečala, da bi lažje prenesla vse skušnjave, ki vam jih življenje prinese. Želja pa se vam bo pojavljala do konca življenja, na vas pa bo, ali boste zadosti močni in se ji uprli.

Srečno