….tako kot sem napisala….resnično dost mojih kilogramov, gravžanja same sebi, obljub, načrtov, planiranja…………….iz ene diete v drugo, bila že najmanj 1000 krat na dietah, od atkinsonove, ločevalne, montignacove bla bla blal………Na začetku vse ok, lepo in prav, po dveh, treh tednih konec moje volje planov, obljub…..
Bližam se 40-im in že 20 let si za novo leto obljubim da bom shujšala. Od kg sem zagrenjena, izgubljena, osamljena…….Včasih mi uspe izgubiti 10 kg, takrat sem kot prebujena, nova oseba, z možem se bolje razumeva ker sem tudi jaz bolj pozitivna…Potem pa pride čas, ko se pregrešim, in v enem dnevu nadoknadim vse za nazaj. Priznam! Pravi požeruh sem!!! Ne morem iz svoje kože in prav zaradi tega sem še bolj zagrenjena. Odreči bi se morala vsaj kruhu in sladkarijam, pa bi bilo že pol narejenega. Ampak kruh mi je najboljši na svetu, ne morem brez njega, čeprav se počutim mnogo bolje, ko ga ne jem in hujšam… Vem da je vse v moji glavi, prava zmešnjava sem, sploh ne vem več kako naprej….vsi so me že siti z dietami, pomilovanjem itd…..Ali sem že zrela za psihiatra??? Čisto sem na dnu, sploh ne vem več kje začeti. In to zdaj, ko sem se spet pošteno pregrešila, in s krivdo v sebi komaj zapnem hlače……..
Na pomoč…………

Ni nobena znanost, da nebi vsak posameznik shujšal.
Jaz sem iz 112kg prišel na 96 kg hujšam od 26.11.2009

Zdrava prehrana, treba je jest in ne stradat
rekreacija, fitnes…

Živjo!
Sedaj pa globoko udihni, se lepo pomiri in preberi, kar ti svetujem:
1. skleni, da želiš shujšati (naj bo to res močen dokončen sklep)
2. zavedaj se, da nima smisla hujšati po dieti, dobiš le jo-jo efekt. Skratka, ne dieta.
3. odloči se, da se ti ne bo nikamor mudilo. Hujšaš enkrat in nikoli več. Če si 20 let predebela, bodi še eno leto.
4. odloči se, da ne boš “hujšala” ampak “si uredila prehranjevanje”. Naredi si nek plan, načrt prehranjevanja. 5 obrokov. Čas jedenja (vmes 2-3 ure nič). Količine (ne pretiravaj, kosilo poln krožnik – a polovica zelenjave). Spisek sprememb npr. le polnozrnati kruh, olivno olje, manj mastna skuta. Spisek prepovedanih živil – sladkarije, mastne zadeve, salame, bureki, čips itn itn itn. Določi si en dan v tednu da je off dan, ko si kaj od prepovedanega lahko privoščiš, brez slabe vesti (greš npr. na pico). Pij le vodo.
5. Plan rekreacije rabiš. Kolikokrat na teden in kaj (preberi temo NASVETI itn od Otfita, dobiš vse info tam)

In ko se ti bo vse to lepo uredilo v glavi, določi nek datum – in začni. Počasi. Z majhnimi koraki. Zajtrk je žemljica, a polnozrnata in notri dve žlici skute. Ne stradej. Telovadi prvo malo, potem vedno več. Itn. Po mojem osebnem prepričanju je to EDINI način, da prideš na želeno težo – in jo zadržiš. Pravijo, da hujšat ni problem, zadržat je. Torej res rabiš spremembo prehranjevanja ne dieto.

Drugače boš travmirala do 80ega leta. A ni to brez veze? A ni življenje preveč dragoceno in lepo?

se strinjam z Legico. Jaz “spreminjam svoje prehranjevanje”, se zraven še vsaki drugi dan nordijsko sprehajam 1 urco, in imam v 10 dneh -2,10 kg. Jupii.

Ja, še moja praksa – 2,5 meseca hujšam, minus 7 kil, ne stradam, jem 4-5x dnevno, rekreiram se 5x tedensko, počutim se super. Pred mano je še minus 13 kil.

Joj, hvala vam za dobronamerne nasvete, resnično sem jih bila potrebna. In ja Legica, resnično se moram dol usesti in pomiriti. Bom upoštevala vse, priznam pa res, sem totalno raztresena in po mojem je najbolje se res dol usesti in v miru narediti nek plan….saj vse tole že močno vpliva na osnose v družini in nezadovoljstvu s samo seboj. Bom tudi jaz začela najprej s hojo, sam nimam niti trohice kondicije, tiste prave športne…..saj stalno nekaj počnem, imam občutek da se mi bo vžgalo pod nogami, vendar to je tipična izgorelost, ne pa šport……
sonček je pred vrati, namen imam tudi usposobiti kolo in ga spet malo zbezati na plano:)
če mi pa ne bo šlo, se oglasim, da mi daste spet malo moralne podpore.
Legica iz kje pa si ti?

Tako se govori, večno debela.
Veš, jaz sem bila kot najstnica vitka, konec dvajsetih pa po prvem porodu buuum, pa drugem pa še dodatek. In evo, že cca 7-8 let hujšam. Vmes sem celo kar dobro shujšala (3md dieta) a vse dobila nazaj plus še višek.
In sedaj sem se odločila. Želim v letošnjem letu shujšati na želeno težo. Počasi. Temeljito. Kvalitetno (s telovadbo, brez stradanja). In želim to težo ohraniti.
Odločila sem se tudi nekaj drugega. Če ne bo šlo, res ne bo šlo, bom nehala hujšat. Pika, konec. Ostala bom debeluška. Nikoli več ne bom hujšala. Sprijaznila se bom s svojo baročno podobo, nehala travmirat, nehala se sekirat, koga brigajo zamaščene žile, mega konfekcijske številke in hropenje po stopnicah…….konec, sprijaznit se, takole je. In lepo raje živet.

Seveda upam da mi prva odločitev uspe……..

joj, jaz bi prav rabila malo tvoje samozavesti:) sem čisto preveč labilna oseba 🙁

Tudi jaz se strinjam z vsem zgoraj napisanim (Legica, Tiguan, EnaS). Imela sem iste težave kot ti, Večno debela. Na identičen način, kot ga je opisala Legica, vztrajam že skoraj dve leti. Pa mi to sploh ne predstavlja nobenega problema, saj so bile spremembe majhne, zdaj pa je to že postal moj čisto običajen način življenja. V letu in pol je šlo dol 20 kil (tudi počasi se daleč pride), zdaj sem malo na “odmoru”, kar pomeni, da se bolj ali manj držim novega režima prehranjevanja, gibanje pa je res bolj tako-tako (ampak kile so ostale na pridobljenem nivoju, kar je izredno pomembno), s 1. aprilom pa grem na drugi del in se poslovim še od nadaljnjih 19 kil, ki me še ločijo do priporočene teže (moj cilj je 60 kg na 165 cm višine). Moram ujeti še pravi čas, preden mene ujame mena, saj bom čez par mesecev natanko sredi štiridesetih. Pri teh letih tudi hujšanje poteka z malo počasnejšim tempom, ampak gre. Zato ne vrzi puške v koruzo, ampak svojim kilam napovej resno vojno. S pravo mero vztrajnosti boš v tej vojni zmagovalka ti!

Lp

Legica, nimaš prav nobene šanse! Nikakor ti ne bo uspelo ostati v razkošju svojih baročnih mer. Pa veš, zakaj ne? Zato, ker boš svoj stavek: “Upam, da mi prva odločitev uspe” s svojim karakterjem kmalu spremenila v novo podobo, ki se bo glasila: “Prva odločitev mi bo zagotovo uspela, ker verjamem vase, verjamem v svojo voljo in pogum, zato, ker sem ravno dovolj trmasta, da mi ne more spodleteti!” In takrat se boš lahko smejala vsem, ki do danes morda niso verjeli vate, niso verjeli, da ti bo uspelo. In veš kaj, še jaz se ti bom pridružila, se bova smejali obe!

Lp

Živjo!
Sedaj pa globoko udihni, se lepo pomiri in preberi, kar ti svetujem:
1. skleni, da želiš shujšati (naj bo to res močen dokončen sklep)
2. zavedaj se, da nima smisla hujšati po dieti, dobiš le jo-jo efekt. Skratka, ne dieta.
3. odloči se, da se ti ne bo nikamor mudilo. Hujšaš enkrat in nikoli več. Če si 20 let predebela, bodi še eno leto.
4. odloči se, da ne boš “hujšala” ampak “si uredila prehranjevanje”. Naredi si nek plan, načrt prehranjevanja. 5 obrokov. Čas jedenja (vmes 2-3 ure nič). Količine (ne pretiravaj, kosilo poln krožnik – a polovica zelenjave). Spisek sprememb npr. le polnozrnati kruh, olivno olje, manj mastna skuta. Spisek prepovedanih živil – sladkarije, mastne zadeve, salame, bureki, čips itn itn itn. Določi si en dan v tednu da je off dan, ko si kaj od prepovedanega lahko privoščiš, brez slabe vesti (greš npr. na pico). Pij le vodo.
5. Plan rekreacije rabiš. Kolikokrat na teden in kaj (preberi temo NASVETI itn od Otfita, dobiš vse info tam)

In ko se ti bo vse to lepo uredilo v glavi, določi nek datum – in začni. Počasi. Z majhnimi koraki. Zajtrk je žemljica, a polnozrnata in notri dve žlici skute. Ne stradej. Telovadi prvo malo, potem vedno več. Itn. Po mojem osebnem prepričanju je to EDINI način, da prideš na želeno težo – in jo zadržiš. Pravijo, da hujšat ni problem, zadržat je. Torej res rabiš spremembo prehranjevanja ne dieto.

Drugače boš travmirala do 80ega leta. A ni to brez veze? A ni življenje preveč dragoceno in lepo?[/quote

mislim legica de bi vse take ,no vsaj kot sem jaz imele ta tvoj sestavek izobešen v obliki plakata A6 format na hladilnikih,res ko vse to enkrat “pošlihtaš ” v svoji glavi ni nobeno hujšanje nočna mora ,ampak se ob tem prav zabavaš no vsaj jaz se ,sem bla čisto na istem kot vse ve tukaj in sem mislila da bom do smrti bajsa ampak kot pravi legica -JAZ BOM ZMAGALA NE PA MOJE KILE-jaz sem začela s tekom ampak sem res dosledna vsak dan ni važno vreme ali karkoli ,jem isto kot prej in kot pravi legica tudi čokolado ,tortico pojem brez zadržkov,rezultat 1.9.09 130 kil danes 104 kile brez najmanjšega napora ,aja pa omislila sem si psa samo zato de imam družbo pa razlog da grem na tek no pa danes pretečem cca1,5km

A lahko napišeš sem, kaj ješ, koliko kg imaš, višino mogoče ti lahko pomagamo….naj dodam, da brez rekreacije ne bo šlo tako na izzi dol s kilogrami, ampak saj na začetku greš lepo počasi.

Iz tvojih ust v sajveščigava ušesa :-))) hvala za prijazne besede.
Prvo pa res vse čestitke za tvoj uspeh – dobra si! Poslušej, draga moja, ugotavljam, da imava EMšo precej podobnih številk. Ti to že o meni, a? Dej no dej no – razen če je to posebna motivacijska tehnika za dosledno hujšanje………….. 😉 Mene je na zadnjem pregledu zdravnica popolnoma resno vprašala če mislim imeti še kakšnega otroka. Aaaaaa? Neeeee. No, je bil pa viden njen olajšan pogled.
lp in veliko uspeha pri tvojih minus 20 kil.

PS: Kako pa kaj problem povešene kože, gub? najbrž ga nimaš, ker si to lepo počasi delala, a ne? Mene to precej preganja, bi se mi zdela ironija ironij, da shujšam, pa zgledam slabše. Če bi obstajal urad za življenske krivice, bi takoj v tem primeru spisala pritožbo.

Bionika, bravo,res bravo! Rekreacija, definitivno pomembna zadeva. Tudi čisto psihično. Jaz sem tu tudi neizprosna. Do sebe in do okolice. “Moram iti” – pika. Samo kakšne res izjemne okoliščine me ustavijo.
Jaz se teka še ne upam prakticirat, se mi zdi da si bom zribala kolena (emšo, emšo). Čakam na lažje čase :-))
lp in uspešno zbijanje kil!

Eh, Legica, mena je pač v tem primeru res mišljena bolj kot motivacija (jaz imam včasih malo bolane motivacije, ampak delujejo), resno pa sploh še ne razmišljam o njej, saj sem pri 23. nehala šteti leta (zato pa imam probleme, ko me kdo vpraša, koliko sem stara, pa moram na prste izračunati). Je pa res, da se emšo odraža na telesu. Moram pa priznati, da v tem trenutku izgledam mlajša kot pred dvema letoma. In neprimerno bolj hitra. Zdajle mi res manjka samo gibanje. Do konca tega meseca še ne bo časa (škoda, da ima moj dan le 24 ur), potem pa aprilsko vreme gor ali dol, Lenka bo šibala z nordijskimi palicami vsak dan po eno urico. Tudi jaz ne tečem. Lani sem namreč v mesecu maju nekaj prakticirala, pa sem pokasirala lepe bolečine v kolenu, da sem potem nekaj časa komaj hodila. Zato sem poiskala razmeroma dobro alternativo – nordijsko hojo, kjer se neprimerno bolje počutim, razmigam se pa morda celo še bolj kot pri teku. Lani proti jeseni sem jo šibala s povprečno hitrostjo 7,2 km/h (še pred dvema letoma sem po 300 metrih navadne sprehajalne hoje sopihala kot stara lokomotiva), letos pa moram priti še na hitrejši tempo.

S povešeno kožo pa res nimam težav, niti z dodatnimi gubami. Ja, tiste smejalne so že itak leta in leta prisotne, na novo pa ne nastajajo. Morda imam le rahel problemček s precej suho kožo, sploh na obrazu, ampak kreme delajo čudeže, edino redno jih je potrebno uporabljati (tu sem malo manj dosledna). Na začetku hujšanja, ko sem izgubila kakih 7 do 10 kil, pa sem v obraz res izgledala prav uvelo. Takrat sem v ogledalu vedno uzrla izžeto tujko. Ampak potem so kile začele iti bolj počasi dol, za izgubo vsake je preteklo več časa, in koža je dobila nazaj svoj normalen tonus.

Sicer pa tudi tebi vse čestitke za izgubljene kile, predvsem pa za duhovite poste, s katerimi nas zasipaš na forumu. Forum redno prebiram, se pa zadnje čase bolj malo aktivno vključujem v debato. Ampak tvoji posti so pravi navdih za vse, ki znajo pozitivno in odprto razmišljati. Tudi mene včasih prebudijo iz slabega razpoloženja, privabijo nasmeh na ustnice in mi polepšajo dan. THX!

Lp

Bionika, najprej ti tudi jaz čestitam za izgubljene kile. Sem skoraj na istem s kg kot ti, le da sem kile zgubila predvsem zaradi spremembe pri prehrani, od gibanja pa samo 45 min orbitreka, polurni sprehodi in nekaj vadbe z utežmi. Najbolj me moti nečvrsta koža na nadlahteh ter notranji strani stegen. Zanima me, kakšno je pri tebi stanje kože po taki izgubi kg?

imam 164cm, 88 kg, prehrana čisto neurejena….včasih zajtrk včasih ne, kakor nanese čas, v službi enkrat dopoldne malica (jogurt+kosmiči ali polnozrnat sendvič, včasih samo solata, včasih burek ali kebab -redko, mogoče 3 x na pol leta…..), ko pridem iz službe normalno kosilo, zvčečer pa kakor kdaj, včasih mi uspe samo jogurt, včasih pa mi kar padeta dva kosa kruha s kakim namazom….popoldan če imamo na mizi kaj sladkega, seveda segam še po tem………mislim da me najbolj tepejo prigrizki in kruh, vsaj tako bi lahko sama zase rekla…

večno debela, če si iz lj, pa če želiš, se mi lahko pridružiš v nordijski hoji. je luštn.

prav škoda, nisem iz lj. sem iz gorenjske….bi bilo pa fino imeti eno, da bi skupaj športali, glede na to da je mož totalno nezainteresiran:)

Potrebuješ spremembo tako na prehrani, kot na aktivnosti brez tega ne bo šlo.
Jaz veselo hujšam že kakšne 16 tednov v tem času izubil 16kg, ampak prehrano imam porihtano, prav tako se aktivno ukvarjam s tekom ali hitro hojo.
Tud sam sem potreboval, kar nekaj časa, da sem se lotil takega načina življenja, kot ga sedaj doživljam, brez čokolad, brez mastnih zadev, brez piškotkov, brez tega in onega, počas je šlo, sedaj sem vajen takega življenja, ….včasih sem oboževal colo sedaj pijem izključno samo vodo in nič drugega. Potrebuješ motivacijo, voljo, željo po hujšanju, mene je prislilo samo to, da bi shujšal zaradi obiska Triglava, ker z mojo prejšnjo težo nebi mogu hodit 12 ur, danes pa ti lahko pridem 7x na Triglav v enem tednu no nisem še poskusil, ampak v 16 tednih sem pridobil veliko kondicije oz. sem jo imel že prej
Na izgubo teže najbolj vpliva hrana