Ne morem se sprijaznit z sistemom v našem svetu…da smo cele dneve v službi, otroke vidiš zvečer za 2 uri…časa zase nimam, kaj mi nuca sončen dan, če sem zaprta v pisarni do 17h?
kako se naj sprijazim s takim življenjem? Kako? meni je to počasen samomor…

Bravo Trobentica, wellcome

Morda najti delo s skoraj nemogočo kombinacijo:
– delo na svojem, doma
– da nam je delo v zadovoljstvo
– da se da preživeti

Sicer nam ostanejo vikendi, dopust. Pravtako pomembna varna zadovoljena komunikacija s svojimi bližnjimi, ki nam blaži stiske.

Spoštovana Trobenticca,

smisel življenja lahko najdemo v vsaki stvari, tudi v trpljenju…Seveda naš sistem in življenje ni idilično in večkrat razmišljam, da bi lahko živeli v veliko lepšem svetu, če nas ne bi usmerjale naše sebične želje, ampak zavest, ki upošteva širši spekter našega bivanja.
Sistem je pač takšen, kakršen je. Je odsev ljudi in seveda tudi nas samih, kateri smo del tega sistema.
Nekateri se znajdejo bolje, nekateri slabše v takem sistemu, kot ga imamo.
Seveda imaš v tvojem primeru dve možnosti…prva je, da se sprjazniš s situacijo in najdeš v tej situaciji smisel. Smisel je lahko karkoli..na primer že to, da imaš službo. Lahko v tem času iščeš drugo službo….Druga je ta, da se ne sprijazniš s svojo situacijo in sistemom, ampak začneš aktivno delovati za boljši sistem. Na primer politično, da kandidiraš za predsednika ali kakšno drugo funkcijo, ki ti bo omogočila, da vplivaš na sistem in tako ustvariš bolj pravičen sistem.
Menim, da v vsakem primer je bolje nekaj ukreniti, kot pa obstati z občutkom nezadovoljstva in nemoči, kar lahko privede do depresije.
Želim ti, da ti uspe, pa naj bo karkoli za kar se boš odločila.

Robi.

Draga “Trobentica”!

Morda bi ti tokrat napisala samo to:

Bog, daj mi moč, da spremenim, kar lahko spremenim, pogum, da sprejmem, česar ne morem spremeniti in modrost, da ločim med obojim.

Tako nekako gre ta molitev…

Maja