…samo še danes, obljubim, samo še danes potem pa nikoli več ne bom bruhala. Jedla bom zdravo… ta stavek si zdaj govorim že par mesecev, na podlagi parih let ko se je težava pojavljala sem in tja. Stara sem 38!! Vem da sem se spravila v težave, saj se mi je zdravstveno stanje poslabšalo. Imunski sistem ne zmore več svoje naloge. Ves čas sem bolna.
Prepričujem se, da moram hitro ukrepati, ker ne želim biti več tako bolehna, hočem jesti zdravo hrano, saj na splošno tudi jo, a ko pride nek moment se nabašem z ogljikovimi hidrati in odhitim v kopalnico. S tem izločim tudi tisto zdravo hrano. Včasih se to dogaja ves dan, potem par dni nič in spet. Vem, da je temu vzrok moja žalost, razočaranje nad odnosom s partnerjem in njegova obsesija s popolnimi telesi. Šla sva čez marsikaj, obljube po bolj polnem življenju se niso uresničile. In sedaj se obtožujem zaradi svoje naivnosti. Imava dva otroka, 10 in 7 let, želim imeti energijo zanju, a zaradi vsega skupaj postajam izčrpana.
Želim si sama pomagati, a se bojim da bo pretežko? Ali res ne gre brez strokovne pomoči? Verjetno mi za področje Ljubljane lahko priporočate kak naslov, kamor se lahko obrnem za pomoč?
Hvala!

Pozdravljeni,

če bi lahko ta problem rešili sami, bi ga že, saj bi potem lahko pričeli tisti trenutek,. ko bi si rekli, da je to zadnjič, kar tudi poskušate. Tu ni problem volja, temveč kot ste sami ugotovili so stvari globlje – pri vas ste omenili težave s partnerjem, vendar tudi verjetno vaša samopodoba, kako vi vidite sebe in gotovo še kaj kar niste omenili in tudi jaz nisem.

Strokovna pomoč je potrebna tudi za to, da oseba dobi potrebno podporo in razumevanje v procesu okrevanja. Želite si pomoči in upate iskati, to je dobro. Pohvalite se za to. To je že korak naprej. Kadar smo v stiski, sami vidimo le neke instant rešitve in šele ob zustrezni podpori zmoremo videti izven okvirov, ki smo si jih postavili sami.

Imate možnost, da greste tudi k psihoterapevtu oz terapevtkinji ali pa na društvo, ki se ukvarja prav specifično s težavami motenj hrnajenja. Oboje bo dobro, osdvisno pa je kaj boste izbarli sami.

Predlagam za Lj. društvo Muza, ki vam ponujajo individualne terapije kot tudi skupinska srečanja ali pa psihoterapijo – če bi se odločili za drugo, je ta varinata ponavadi dražja, vendar ravno tako učinkovita. Glede društva muze si preberite na njihovi spletni strani podatke – kontakt in kaj omogočajo, glede psihoterapije pa mogoče najprej svetujem en obisk pri gospe Nataši Rus, na svetovalnici Fužine, ki vam lahko svetuje kam se obrniti naprej. Mogoče lahko tudi pri njih nadaljujete. Pri njej je svetovanje kolikor se spomnim brezplačno – tel. št. je 040/666-320. Ona vam bo podala tudi možnosti glede terapije za naprej.

Lahko je bolje. Iskreno si čestitajte zato, da ste si priznali, da to kar trenutno počnete ni dobro za vas in da si zase želite več in da je lahko bolje. Kwer je lahko.

Kar pogumno.

Vse dobro.

LP

Tatjana

Pozdravljeni!
Imam podobne težave kot Jedka. Zanima me ali obstaja kakšna skupina, društvo za odpravo bulimičnih težav na Goriškem.
Hvala.

Ko rečeš na Goriškem, misliš s tem Novo Gorico in okolico?

Morala se bom malo pozanimati, vem, pa da je žal na tistem koncu pomoč kar skopa. V Kopru sicer je nekaj, vendar ne vem koliko je to zate sprejemljivo zaradi vožnje. V Ljubljani je največ možnosti kar se tega tiče. Napiši mi približno kraje oz okolico kaj te zanima, pa se bom pozanimala.

LP

tatjana

Živjo,

pozanimala sem se malo glede skupin na Goriškem. izvedela sem, da se oblikuje nova terapevtska skupina za ženske, vendar ne vem nič o ceni in nič o načinu dela teh oseb. Predlagam ti, da si prebereš preko povezave spodaj kar piše na netu in greš osebno pogledat, če bi ti to kaj odgovarjalo. Skupino vodi oz. bo vodila terapevtka Tina. Več o tem si lahko prebereš spodaj

http://www.umbra-psihoterapija.si/sumbra2.htm

Povprašaš lahko tudi v Mladinskem centru v NG, tam so včasih imeli svetovalce za delo na tem področju in poleg tega so bolj seznanjeni kaj se v njihovi lokalni skupnosti dogaja. Pozanimaš se lahko tudi vZD NG ali v ZD Šempeter pri gospe Mojci Vidic, ne vem točno kje dela, je pa baje ona pravi naslov za tovrstne informacije.

Vse dobro,

Tatjana

živjo!

Tudi sama imam bolimijo in anoreksijo…ne morem več…ne vem kaj narediti da se bo to končalo, počasi mi propadajo vsi načrti sej se z motnjami obremenjujem že kar 4 leta in moči mi popuščajo. Tu pa tam imam celo pomisleke če se sploh še splača živeti saj je vsak dan enak prejšnemu in prihajajočemu, ne znam se kontrolirati čeprav se poskušam.
Počutim se kot da ne obstajam več in življenje mi je postalo muka. Sama ne vem kaj bi sploh rada, dobrodošel pa je vsak nasvet in iskušnje. Imam tudi uprašanje glede antidepresivou oz. pomirjeval in rada bi izvedela če na razpoloženje dobro uplivajo in na počutje samo. Stara sem osemnajst in pred seboj imam maturo, ne vem če bom zmogla, saj se ne zmorem niti normalno prehranjevati…..:((

Draga Ana,

seveda je vredno živeti in življenje je lahko lepo, lepše od občutij, ki se v tebi zbujajo zdaj. Ne krivi sebe, da se ne zmoreš kontrolirati pri hrani, ker vse skupaj ni tako lahko. Tu ne gre za pomanjkanje volje ali moči. problem je globji, težko ga boš rešila sama. Je pa rešljiv, potrebuješ pomoč.
Srečuješ se s težkimi občutki in še matura zraven, ki te čaka, verjamem, da to ni lahka naloga in da je zate vsak dan vse prej kot lahek.

Zase lahko narediš to, da si poišče pomoč strokovnjakov na tem področju. Ob podpori, razumevanju, ki ti ju dajo je lažje poiskati skupaj z njimi tudi načine kako priti ven iz tega. Bolje spoznaš, kaj so razlogi, da ti prehrana dela težave na način kot ti jih in kako bi to lahko spremenila. V ozadju so čustvene bitke, ki so težke in sami ljudje velikokrat ne moremo skoznje. Nisi slab človek, tega ne počneš nalašč. Da pa boš lahko pri sebi kaj spremenila na boljše, pa si dovoli, da ti pri tem pomagajo ljudje, ki se na to spoznajo.

V lj., se lahko obrneš na društvo Muza ali na Ženskos vetovalnico, lahko se obrneš na Pediatrično kliniko na ga. Anderluh ali pa poišeč sama kakšnega psihoterapevta. Možnosti je več.

V priemru, da nisi iz Lj., ti alhko skušam pomagati poiskati organizacijo, ki ses tem ukvarja bližje tvojemu kraju.

Kar se tiče antidepresivov so učinkoviti, da odpravijo simptome, ki ovirajo naše živlejnje, še vedno pa je potrebna kombinacija tudi pomoči. Lahko greš do psihiatra in se z njim pogovoriš o tem kar se dogaja, menim, da bi bilo dobro poskusiti, vendar se posvetuj s svojim zdravnikom prej. tudi pomirjevala lahko pomagajo, če drugače ne gre. Verjemi marsikateri človek, tudi mladi ljudje kot si ti, jih jemljejo ali so jih jemali, ko drugače ni šlo. Ni pa dobro pretiravati s pomirjevali da se ne razvije odvisnost od njih -jemati se morajo skladno z zdravnikovimi anvodili.

Poišči si podporo za svoje stiske in lažje ti bo, boš videla. Največ kar lahko narediš zase sedaj je to, da si poišeč pomoč.

Vsos rečo,

Tatjana

Pozdravljeni,

pri prebiranju foruma sem opazila, da je veliko povpraševanja o skupinah za samopomoč na področju Nove Gorice oz Krasa.
Sama prihajam iz krasa in sem zaključila magistrski študij iz področja psihoterapije, natančneje iz področja Motenj hranjenja.
Vsem, ki potrebujejo pomoč, sem na voljo na [email protected]

Vse dobro
Taša