Pozdravljeni!
Vedno sem mislila, da se meni ni nikoli zgodila spolna zloraba, ko pa sem nekje na tem forumu zasledila, da pri tem ni nujno, da gre za fizični stik, mi je to dalo mislit. Sploh, ker se že celo življenje trudim najti vzroke za moje zasvojenosti (s hrano, alkoholom in odnosi).
Stara sem 41 let, poročena in imam štiri otroke. Mama je bila vedno strašen kolerik in me je v otroštvu zverinsko pretepala- predvsem s kuhalnico (nazadnje me je, ko sem bila že na faksu in sem ji nekaj ugovarjala) in besedno poniževala (če sem se zanimala za kakšnega fanta, mi je z gnusom očitala, da sem takšna kot sosedova psica, ko se goni), oče pa je bil veliko odsoten. Anoreksijo sem imela od 15. leta naprej, pri 17. letih se je pridružila tudi bulimija. Do 30. leta sem bruhala parkrat na dan in poleg tega še na veliko popivala (tudi sama doma s flašo vina). Imela sem veliko fantov, največ pa samo enkratnih stikov, večinoma brez zaščite in v pijanosti (v 10 letih sem spala z več kot sto različnimi moškimi). Si lahko mislite, kako nizko samozavest sem imela in kako zelo sem se gnusila sami sebi, ampak nisem mogla prekiniti s tem uničujočim vedenjem. Nato sem si s pomočjo OA in svojega moža dokaj normalizirala življenje.
In zdaj k bistvu. To, da sem bila posiljena pri 22. letih, ko sem štopala, mislim, da ni usodno zaznamovalo mojega življenja, saj sem bila že odrasla. Bolj me mučijo dogodki iz otroštva, ki pa sem jih vedno potiskala v podzavest, ker mi še zdaj zbujajo preveč gnusa in sramu. Primer: Ko sem bila stara kakšnih 5 let (mogoče kakšno leto več), je mama zvečer gledala moje spolovilo in se zgražala, kako umazano imam in potem je poklicala še očeta, naj pride pogledat, in potem sta oba gledala med moje razširjene noge in se zgražala. Še zdaj se spomnem, kako zelo sram me je bilo, da bi se najraje vdrla v zemljo. Večkrat je oče želel, da se kopam z njim (ko sem že hodila v šolo), jaz pa vem, da mi je bilo strašno neprijetno ob tem, iz česar se je on seveda norčeval, nisem se pa upala temu upreti. Saj jaz se zdaj s svojimi otroci tudi kopam, ampak samo ko so čisto majhni in če tudi sami izrazijo željo. Ne predstavljam si, da bi se npr. moj mož kopal s šestletno hčerko. Enkrat sva se s sestro nekaj hecali in sv ahoteli pogledati v kopalnico, v kateri sta bila starša, on pa je stopil ven, vprašal, ali bi radi kaj videli in spustil hlače dol. Midve sva jasno zbežali stran. Pa še bi lahko naštevala podobne dogodke. Še vedno mislim, da najbrž ni šlo za pravo zlorabo, vendar me vseeno zanima za vaše mnenje!
Vnaprej najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav!
Anastazija

Pozdravljena, Anastazija!

Hvala na javljanju in povedani zgodbi, ki je nekako tudi tipična zloraba.V tej zgodbi se prepleta tako besedna zloraba, kot fizična in spolna.

Kje je meja, ko se začne zloraba je bilo vprašanje? To je zelo tanka črta in nekateri starši jo zlahka prestopijo. Ponavadi predvsem vsi tisti, ki so sami bili ” potisnjeni v to ” in mislijo, da delajo prav svojim otrokom.

Pa naredijo veliko hudega in zaznamujejo svojega otroka.

Tebe so take stvari zaznamovale vede ali nevede. Tukaj so še vedno in nekako ne moreš tega pozabiti.

Preteklost je potrebno najprej predelati, da jo lahko ” pozabimo ” in gremo naprej v sedanjost in prihodnost.

Morda s pogovori, z nekom, ki mu zaupaš in čutiš, da vse to lahko poveš odkrito brez dlake na jeziku ali nekega sramu.

Morda ne bi bilo odveč tudi prebrati knjigo Strupeni starši, kjer pisateljica vse skupaj prikaže z primeri, ki so jih posamezniki imeli z starši.

Priporočam branje !

Če bodo še kakšna vprašanja sem na voljo !

Srečno !

Hvala za odgovor! Naj samo povem, da sem omenjeno knjigo že prebrala in jo tudi jaz zelo zelo priporočam! Branja sem se lotila, ker imam ogromno nerazrešenih konfliktov z mamo, vendar sem vedno mislila, da je bil problem samo v njeni agresivnosti in fizičnem in besednem zlorabljanju. Mislim, da si spolne zlorabe sploh nisem upala priznati, niti o njej razmišljati, ker preveč boli. Prvič v življenju sem pisala o njej vam na tem forumu. Ne vem, ali sem že pripravljena o tem s kom govoriti. Še mojemu možu ne, ki ve za fizično in besedno zlorabo ter za mojo zasvojenost s hrano. Je zelo topel človek in me ima zelo rad, vendar mi je preveč gnusno govoriti o tem. Ne predstavlam si, kako se morajo šele počutiti ženske, ki se jim je zgodilo (oz. dogajalo) še kaj hujšega. Mogoče je res že prvi korak, da si to priznaš, da se soočiš s svojimi čustvi in občutki, pa četudi zelo bolečimi. Če jih venomer potiskaš v podzavest, se ti lahko to zelo kruto maščuje, tako kot se je meni, ko sem toliko let bežala od sebe v zasvojenost s hrano, pa alkoholom in moškimi. Vendar moraš priti res čisto na dno, da spregledaš, oz. da sploh kaj storiš.
Moram tudi povedati, da ni nujno, da zlorabljani otroci naprej zlorabljajo svoje otroke. Sploh si ne morem zamisliti, da bi jaz to počela svojim otrokom, kar je moja mama počela meni. Pa vem, da me je imela (in me ima) zelo rada in mi ni hotela zavestno škoditi. Toda sploh odkar imam svoje otroke, si ne predstavljam, da bi jih – tudi kadar imamo vsi skupaj ekstremno slab dan – pretepla ali besedno poniževala. In bom storila čisto vse, da njim tega ne bo treba prenašati.
Ko smo že pri mojih otrocih, pa bi dodala vprašanje glede pedofilije. Hčerki (ko je imela 3 leta) sem razložila, kaj to je in, da ne sme dovoliti, da bi se je drugi dotikali po spolovilu itd.itd. No, potem pa mi mož pove, da mu ni pustila, da jo zvečer umije, ker je mamica rekla, da se je ne sme nihče tam spodaj dotakniti. Zdaj pa vas prosim za nasvet, kako otroku razložiti zadevo, ne da bi jih naredila za paranoike oz. jih preveč prestrašila. Zagovarjam pa odkrit pogovor in otrokom vedno razložim njihovi starosti primerno vse, kar želijo vedeti (o nosečnosti, porodu, splolnosti itd.).
Hvala in lep pozdrav!

Pozdravljena, Anastazija!

Hvala na ponovnemu javljanju. In veseli me,da je napisano še marsikaj iz tvoje življenjske zgodbe. Za to je potreben pogum, ki ga marsikatera med nami še nima oz. ne zmore. Delamo na tem, da se jih bo opogumilo še več in napisalo svoje zgodbe. Nekje je potrebno začeti. Najbolje je, da s pripovedjo, saj sem mnenja, da mnogi(e) med nami predolgo “držijo” to v sebi.

Ko sem omenila, da mnogi starši to počnejo svojim otrokom (ker so tega naučeni in mislijo, da delajo “prav”) sem imela v mislih le to, da je še velik procent takih ljudi med nami. Le malo nas je, ki se zavedamo, da s tem kar smo mi doživljali v otroštvu ali mladoletništvu ni prav in da tega NE SMEMO početi svojim otrokom, NITI TEGA NE ŽELIMO POČETI,ker se spominjamo svojih tegob, stisk, občutkov krivde in gnusa.

Kako otroku razložiti tako zadevo je bilo vprašanje? Predvsem na način, ki mu bo razumljiv in ne bo tega doživljal kot neko stisko, grožnjo. In da bo do tega tudi pri njemu prišlo( razmišlja o tem sam pri sebi – če je to otrok, ki hodi v osnovno šolo). Vendar lahko zatrdim, da ponavadi otroci zlorabljenih staršev, so prej podrženi takemu nasilju, kakor tisti, ki tega niso nikoli izkusili.
Čeprav danes je vse skupaj pomešano in je to lahko na vsakem koraku. Žal se to lahko pripeti tako v vrtcu, kot v šoli in tudi za domačimi stenami doma.

Z otrokom je potrebno govoriti umirjeno, da se mu razločno pove kaj in kako. Pa zakaj se mu to govori, mu je seveda potrebno razložiti.

Povedati mu je potrebno tudi to, da se to lahko zgodi pri nekomu, ki ga zelo dobro pozna in lahko ” izkoristi ” njegovo zaupanje.Kot je potrebno povedati tudi to, da vsako otipavanje, gib, beseda, ob kateri bo začutil nelagodje in sram, da so to pravi občutki in da te občutke mora otrok upoštevati. Ker ga ne bodo nikoli prevarali in naj brez strahu pove staršu (mami ali očetu). Da ga ne boste obtoževali, ampak poslušali ter mu verjeli na besedo.

Velikokrat je napačno ravno to, ker starši ne slišijo ” krikov na pomoč ” in otrok obupa. Zapre se vase, postane tih ali agresiven, nekateri med njimi se vdajajo substancam in prostitucijam.
Seveda so to ekstremi, samo nikljer ni izključeno da do tega ne bo prišlo pri vašem otroku !

Vsak otrok po svoje doživlja zlorabo ali nasilje. Tako kot vsak starš, ločitev od partnerja ali smrt.

Predvsem je v današnjem času potrebna komunikacija v družini. Vsi vemo, da je ta naš tempo življenja prehiter in mnogi med nami ne najdejo časa za pogovor s svojim otrokom. Ko je otrok v težavah je včasih že prepozno.

Zato imejmo na široko odprte oči in bodimo pozorni tudi na majhne detajle drugačnega obnašanja svojega otroka.

Srečno!

“Ne predstavlam si, kako se morajo šele počutiti ženske, ki se jim je zgodilo (oz. dogajalo) še kaj hujšega.”
Meni se je dogajalo še vse kaj hujšega, pa ti povem, da kar poslušaj svoje občutke. Ni vatla, kaj je bolj in kaj manj hudo. Za otroka je vse to hudo. Zate je bilo tvoje enako hudo kot zame moje. Kar poslušaj svoje občutke. Veliko si že predelala, zmogla boš tudi to. In ja, jaz bi rekla, da je bila na nek način spolna zloraba, sploh ker si jo ti na tak način doživljala.

To temo odpiram, ker opažam izredno slabo izobraženost ljudi o tej tematiki in je skrajni čas, da se malo pogovorimo o tem.
Argumenti za:
1.) Obrezovanje omogoča »lažjo« higieno in preprečuje infekcije,
2.) Obrezovanje preprečuje raka penisa,
3.) Obrezovanje preprečuje aids.
Argumenti proti:
1.) Za higieno in preprečevanje infekcij poznamo vodo, v primerih infekcije pa zdravimo penis tako kot spolovilo ženske..z mazili(ženske imate pogostejše infekcije kot mi).
2.) Rak penisa je še redkejši od raka dojk pri moškemu, ki je že tko zelo zelo izredno redek( praktično rak penisa skoraj ni možno dobit), prav tako ni nobenih dokazov, da bi sam obrez kakorkoli preprečil ta rak(niti nebi bilo logično da bi?).
3.) Obrezovanje naj bi preprečevalo aids…ta mit velja samo še v afriki in nekaterih glavah posameznikov.
4.) Obrezovanje povzroča smrt novorojenčkov( v ameriki letno cca 200 novorojenih, da o drugod po svetu niti ne govorimo(sploh tam, kjer obrežejo z rjastim orodjem)).
Smrt povzroči bolečina med samim posegom, saj se poseg opravi brez anastezije(govorim za ZDA), raznih infekcij po samem posegu( tudi gangrena). V sloveniji smo vsaj glede tega boljši, vendar so infekcije še vedno pogoste.
5.) Obrezovanje na dolgi rok pusti tako podzavestne travme(kjer se izvaja brez anastezije), kot druge nevšečnosti.
Med drugim postane veliko moških zaradi poškodbe živčnih končičev tud impotentnih.
Večina obrezanih zardi izsušitve in poškodbe živčnih končičev manj uživa v spolnosti( uživajo zgolj 1/3 tega kar bi v normalni obliki).
6.) Vsak človek ima pravico do nedotakljivosti svojega telesa, razen, če se gre za nujen medicinski poseg za človekovo dobrobit, kar pa obrezovanje spolovila zagotovo ni.
Takšno zaščito telesa, dekleta že imajo (vsaj v vseh razvitih državah), skrajni čas je, da so te pravice do nedotakljivosti deležni tudi fantje.
V kolikor se oseba želi obrezati ko odraste je to njegova stvar…nikakor pa nebi smeli takšno odločitev sprejemati starši pri majhnem otroku, saj ni za to nobenega pravega argumenta.
Na kratko: argumenti proti več kot očitno prevladajo nad argumenti za(predvsem točke 4,5 in 6), kar se vidi tudi v veliko tožb ameriških obrezanih moških, ki tožijo svoje obrezovalske zdravnike ter tožbe staršev, ker jim umre otrok.
Večina tožb sicer propade, saj je zakonsko določeno, da če starš podpiše dovoljenje za obrez lahko tožiš samo starše(tega žal skoraj nihče ne stori). Seveda so pa tudi tožbe, kjer tožnik odide zmagoslavno v imenu vseh, ki so jim bile kratene osnovne človekove pravice.
Dejstvo je, da se to primitivnost še vedno izvaja tudi v naši državi( k obrezovanju iz ne-nujno zdravstvenih razlogov, ponavadi spodbujajo ravno obrezani zdravniki, medtem ko ostali trdijo, da je to dejanje neetično) in je skrajni čas, da se ljudje bolje izobrazijo tudi v tej smeri.
Najpogostejši razlog za obrezovanje s strani zdravstva je fimoza.
V primerih fimoze(preozke kožice) le to lahko rešimo z preprostim raztegovanjem in mazili, prav tako obstaja 17 vrst operacij in so od tega le 3 obrezovanje….ostalih 14 je bolj človeških in ne pustijo poškodb, kot obrez. Kar 8 od 10 diagnoz fimoze je napačnih, saj se fimozo ugotavlja absolutno prezgodaj( 2 letnikih), otrok pa se lahko še zelo razvije tudi šele leta kasneje. Torej tudi, če vam zdravnik reče, da bo treba rezat…je to zelo malo verjetno, da je temu res tako.

Vse vas ženske, ki podpirate obrezovanje fantkov, spodbujam k razmisleku…kako bi vam bilo, da bi vaši starši dali vas na operacijo, kjer vam odrežejo sramne ustnice in pustijo izsušiti spolovilo( ne govorim o faraonskem obrezovanju ampk samo odstranitev sramnih ustnic)?
Gre se namreč za identično dejanje, le da ga nekatere tukaj spodbujate nad fanti, kar se mi zdi več kot žalostno za tako imenovano »razvito državo« in vas »razvite« ljudi.

Za konec še prilagam link samega poteka obrezovanja otroka brez anastezije, kar je tipičn primer obrezovanja v ameriki, pri muslimanih in židih. Opozarjam, da v kolikor premoreš vsaj kanček humanizma ti bo zelo težko to gledat.
http://www.youtube.com/verify_age?next_url=http%3A//www.youtube.com/watch%3Fv%3DAwBCElbVkuY%26feature%3Drelated
Ustavimo nasilje nad otroki, ustavimo obrezovanje otrok. NJEGOVO TELO, NJEGOVA IZBIRA.