Kateri osebnostni tip ste?
Zanimiv članek o tem, kateri tipi osebnosti obstajajo in kako se razlikujejo med seboj. Odkrijte svoj osebnostni tip. Ga priporočam: http://clanki.potdomov.com/vsi-clanki/odkrijte-svoj-osebnostni-tip
Ne vem, kam naj se dam, saj pri vsakem osebnostnem tipu lahko rečem, da 50% drži in 50% ne drži zame… V kateri tip potemtakem spadam? :O
Mogoče je bolje, če počakam in bodo odkrili še kšnega več… 🙂
Čistega tipa sangvinika, kolerika, melanholika in flegmatika tako in tako ni. Idealno je pravzaprav to, da imaš od vsakega tipa nekaj značilnosti, in večina ljudi tudi je sestavljena iz najmanj dveh do treh.
S sangvinikom je človeku dano veselje do življenja, z melanholikom dobi značaj globino in red, s kolerikom odločnost in s flegmatikov ravno pravo nenavezanost na stvari. To je (na kratko in pavšalno) optimum, če je vsega ‘najboljšega’ od tipov po četrt.
Enega ali drugega preveč prinaša precej verjetne težave v odnosu s sabo in okolico. Celo pretiran sangvinik, ki ga mnogi povzdigujejo nad ostale tri, ker ga je ena sam čista razigranost, v življenju nima vedno mesta oz. je lahko zelo neustrezen odziv na določene okoliščine in situacije.
Pisarija je zelo zelo stara. Temperamente je na te štiri tipe razdelil že Hipokrat več sto let pred našim štetjem.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipokrat
In sploh ni opravil slabega dela, ker jo mnogi (malce spremenjeno in dodelano) še danes čislajo, to tipologijo pa učijo tudi v srednjih šolah pri psihologiji. Vsaj jaz sem takrat prvič slišala zanjo.
Drugače se pa strinjam: pospravljanje ljudi v predalčke je samo ‘prva pomoč’ našemu umu, da lažje dojame kompleksnosti sveta in človeka. Na koncu pa vedno obvelja, da ga ni tega predalnika, ki bi zadovoljivo pospravil vse kar leze in gre ;)
Tale članek je napisan precej skopo, je pa razdelitev v osebnostne tipe precej bolj široko razvita teorija. Kogar zanima, si lahko prebere kar nekaj knjig, ena je Osebnostni plus. Fajn je, ker so tam tudi podrobni vprašalniki, s katerimi si precej natančno lahko določiš svoj tip, po procentih. Mislim, da ne gre za predalčkanje, temveč seznanjanje z lastnimi plusi in slabostmi, ki se jih tako lahko zaveš in skušaš odpraviti. Zame, ki sem večinski sangvinik, je bilo spoznanje, da mi ni treba ravno vedno vsem vsega razložit, zelo poučno…