Pozdravljen.

Ker imam zaardi psihičnih težav težave z odnosi in prehitirm izlivom, mi je zdravnik napisal recept za viagro 50mg. Bral sem da je včasih nevarna, zato me je jo malo vstrah vzeti. Včasih sumim da imam sladkorno bolezen, ker veliko pijem. Uriniram pa normalno. Ko mi je napisal recept mi ni zmeril pritiska ali me kako drugače pregledal. Enkrat sem je poskusil zelo malo in sem imel kratek ampak zelooo močan glavobol. Sem pa vzel tako malo, da erekcije ni bilo. Verjetno še manj kot 5mg. Koliko naj vzamem da deluje? Je lahko začetni odmerek manjši od 25mg? Če vzamem 15 ali sploh kaj velja ali je enako kot da ne bi nič nič vzel. Strah me je strankskih učinkov, ker me je že bilo po malenkosti tako bolela glava. Kot otrok sem imel šum na srcu, če to tudi kaj velja za te tablete.
Star sem 25 let ampak imam te težave zaradi stresa in nervoze. Ko se je enkraz zgodilo, je bilo vedno slabše.
Zanima me tablete naredijo odnos daljši tudi, če imaš prehiter izliv? Potem izliva ni tako hitro? Ali je izliv enako hiter, penis pa še je dlje časa trd?
Kakšne so možnosti, da dobim glivice od partnerke? Ona jih je dobila od antibiotikov.

Hvala.

Spoštovani,

zdravil skupine inhibitorjev fosfodiesteraze kot je sildenafil (Viagra) načeloma ne predpisujemo za zdravljenje prehitrega izliva. Izjema je lahko istočasen pojav erektilne disfunkcije in prehitrega izliva. Ali se to pri vas dogaja? V tem primeru bi lahko reševanje erektilne disfunkcije prispevalo k zdravljenju prehitrega izliva, čeprav točen mehanizem le-tega ni znan.

Odmerek zdravila, ki ste ga vzeli je po vsej verjetnosti premajhen za učinkovito delovanje zdravila (po navadi je odmerek 50 do 100 mg/dan) – namreč ste vzeli zelo majhen košček tablete. Iz tega vidika bi tudi težko zdravilu prepisovali pojav glavobola, ni pa rečeno, da ni kriv. Lahko bi, recimo, poskusili drugič s primernim odmerkom drugega inhibitorja fosfodiesteraze. Upajmo, da ne bo težav zaradi stranskih učinkov. Šum na srcu pri otrocih je pogosta stvar. V kolikor nimate srčnih bolezni je jemanje zdravila načeloma varno.

Vse to, seveda, velja v primeru, da se pri vas pojavi TUDI erektilna disfunkcija. Priporočam dve stvari: prva je pregled pri urologu za posvetovanje in opredelitev težav. Torej, da se ve točno za kaj se gre (ED+PI, sama ED ali sam PI). Druga je da si pred pregledom ogledate naslednjo spletno stran (v angleščini): http://www.prematureejaculation.com. Na njej so informacije za prepoznavanje težav pri prehitrem izlivu.

V kolikor ste že prepoznali čustveno komponento vaših težav menim, da bi bilo tudi smiselno se posvetovati pri strokovnjaku z tega področja. Na srečo na tem forumu imamo na voljo dr.ja Mrgoleta, ki bi sigurno bil na voljo za posvetovanje.

Kar se tiče glivic, možno je da jih dobite od partnerke. Take težave pri ženskah nehajo ko se neha antibiotik jemati ter po navadi je potrebno jih istočasno zdraviti. Higienska pravila veljajo še bolj v takih primerih. S spolnim odnosom bi morala najbolj verjetno počakati do konca zdravljenja.

Lep pozdrav!

Lep pozdrav,

ker se mi zdi, da bi bilo nepotrebno odpirati novo temo (moj problem je na dolgo že pisan tudi drugje), sem se odločil vprašati kar tukaj.

Imam težave z nedoseganjem erekcije. Pri 25 letih sedaj že nekaj let od prve (negativne) izkušnje ne pomnim, da bi velikokrat doživel spontano erekcijo brez lastne iniciacije z roko. Zaenkrat je bilo ugotovljeno, da je problem najbrž samo psihološki, erekcija je bolj ali manj dobra ob samozadovoljevanju, včasih se zalotim, da doživim tudi erekcijo med spanjem (takoj upade, ko se sredi noči slučajno zbudim), ob omembi jutranje erekcije v zgornjem vprašanju pa me zanima, če je tudi ta lahko psihološkega izvora, ker tudi te namreč ne doživljam. Morda zelo poredko in še to ne tako intenzivno, kot mi je v spominu.
Bil sem pri urologu, a je bil obisk kratek. Predpisal mi je samo Levitro in svetoval določiti testosteron in TSH. To naj bi lahko opravil v zdravstvenem domu. Sem naročen tudi pri seksologu, poskušam najti rešitev. Kakšno je vaše mnenje, kako naj postopam vnaprej?

Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spostovani,

po mojem mnenju ste ze na pravi poti do diagnoze. Vsekakor je vedno priporocljiv pregled pri urologu. Zacetna resitev, zal lahko tudi po kratkem obisku, je namrec vedno prakticna:

1. Zdravilo predpisujemo, ker imamo dobro evidenco o njegovi ucinkovitosti. V vasem primeru ob domnevno ohranjeni fizioloski erekciji med spanjem lahko sklepamo, da so osnovni zilni in zicni mehanizmi erekcije v dobrem stanju. Torej, zdravilo bi lahko vam pomagalo doseci zadovoljivo erekcijo.

2. Z narocanjem laboratorijskih preiskav lahko izkljucimo druge bolezni oz. stanja, katere bi lahko negativno vplivale na erektilno funkcijo. Na voljo so tudi druge preiskave in posegi za ugotavljanje fizicnega stanja spolovil.

3. Pregled pri seksologu seveda priporocam. Namrec tezave imate ze nekaj let. Sled le-teh v dozivljanjem vase spolnosti je lahko dejavnik, ki dodatno negativno vpliva na celo situacijo.

4. Zdravljenje erektilne disfunkcije je mora biti celoten, integralen. Kombinacija zgoraj omenjenega prispeva k idealnemu zdravljenju.

Torej ste, ponovim, po mojem mnenju ze na poti do resitve.

Srecno in lep pozdrav!

Spoštovani!

Na vsak način razumem vašo zgodbo na način, ki jo je potrebno reševati s pomočjo strokovnjaka.
Ko gre za doseganje erekcije pri samozadovoljevanju in nedoseganje pri odnosu z drugo osebo, je moja domneva, da tiči odgovor in rešitev prav v prehodu od avtoerotike k hetereoerotiki.
Nekaj sem o razvoju seksualnosti pri moškem na tem forumu pisal v odgovoru »Fantazije, strast« – (29.6.2009).

Kaj je drugače v intimnosti, ko ste sam s seboj in ko ste (bili) s partnerko?
Predvidevam, da je med obema situacijama nekaj bistveno drugače.

Predvidevam tudi, da ste razvili način zadovoljevanja seksualne potrebe, kjer shajate sami, vendar z določenimi nadomestki (morda pornografija). Tudi tabletke so lahko pripomoček.
Vsi ti pripomočki pa imajo eno pomanjkljivost: niso usmerjeni kot pomagalo pri razvijanju odnosa z drugo osebo. Namesto k drugemu so usmerjeni vase.

Morda je temeljna zadrega v izkušnjah deliti z drugo osebo – ne samo intimnost, ampak veliko drugih temeljnih zadev, ki so predpogoj: čustva, empatijo, naklonjenost, varnost, bližino… Tudi o tem sem že veliko pisal v svojih dosedanjih odgovorih.
To je moj drugi razlog, kjer priporočam pomoč, ki poteka v obliki pogovora.

Iskanje pomoči na forumu je virtualna izkušnja, tako kot je tudi virtualen odnos z erotičnimi podobami. To ni realnost! Za odnos v realnosti potrebujemo povratno informacijo, odziv, na katerega se mi odzovemo in tako naprej. To je izmenjava besed, misli, čustev… med dvema.
Tako komuniciramo kot človeška bitja. Zato je odločitev za obisk strokovnjaka, s katerim boste lahko delili svoje stiske, dileme in vprašanja, najbolj na mestu.

In moja domneva je, da potrebujete najprej na tem področju vzpodbude in veliko izkušenj, iz katerih boste lahko zgradili samozavest, zaupanje in upanje v smiselnost razmerja z drugo osebo, tudi pogum in izkušnje v raznih nepredvidljivih situacijah. Tako si predstavljam, da nastanejo naše veščine socialnega kontakta z drugimi, kjer je intimnost en od njenih delov – del, ki ga delimo s posebej izbrano osebo.

Spolni odnos je en od naslednjih korakov in erekcija je pripomoček, ki nam pri tem služi kot orodje. In navadno ne gre za vprašanje orodja, ampak za vprašanje tistega (in v tistem), ki orodje uporablja.
Skratka, hočem reči, da je erekcija samodejni telesni odziv, ko so ustvarjeni pogoji, da penis lahko služi namenu spolnega odnosa. Vendar spolni odnos ni le odnos penisovega lastnika do lastnega uda, temveč veliko pred tem – odnos do druge osebe.

Lep pozdrav,

Hvala za ta odgovor. Mislim, da kar drži. Seveda gre za popolnoma drugo situacijo. Tudi ta je eden izmed mojih strahov. Torej, da sem se oliko navadil biti sam s seboj, se z roko spraviti v erekcijo, da telo pravilno ne zna več odreagirati, ko gre za medsebojni odnos s partnerko.
Moram reči, da sem se pomiril, ko sem s partnerko bil v neki povsem običajni situaciji in sem vzburjenje, erekcijo začutil. Takrat sem dejansko tudi čutil medsebojno naklonjenost, pozitiven odnos itd.
Nato pa je prišla situacija, ko sem zopet prišel v precep – dokaži kako ti je všeč, dokaži, da si jo želiš, izkaži se itd. Takrat je zmanjkal občutek naklonjenosti do partnerke, strah pred neuspehom, strah pred zapravljeno priložnosjo in izgubo partnerke zaradi tega.
V obup me sedaj spravlja to, da sva z dekletom dejansko tudi prekinila razmerje, torej niti poskusov ni več. Še vedno pa je ona številka 1 in do drugih niti volje nimam, kar me dodatno potre.

Strah, ki so nam ga vcepili v šoli, ko smo za svoje napake ali pomanjkljivosti dobili slabo oceno in doživeli kritiko s ponižanji in izgubo samozavesti, je tisti strah, ki je naš najbolj rušilni sopotnik. Pa ga kar nekako gostimo v sebi in mu dajemo možnost, da se razrašča! Tudi na področju medsebojnih odnosov.
Ponavljam, učenje odnosov in premagovanje tega strahu je stopiti na sceno, med ljudi in se vedno znova učiti, kako živeti skupaj. To, verjamem, je v nekih okoliščinah hitreje in bolj smiselno s pomočjo bolj izkušenih. Tudi, ker je tako bolj varno.
Kar potrebujete, so izkušnje v odnosih, ki vzpodbujajo in gradijo. Izkušnje!

Lep pozdrav,

No, mene je pri mojem dekletu iritiralo ali raje rečeno strašilo ravno to, da je za seboj, kljub istim letom, imela že toliko in toliko izkušenj. Najino druženje je bilo v veliki večini vedno prijetno, a ravno ta moja neizkušenost me je v primerjavi z njeno izkušenostjo popolnoma ohromila. Ona je bila do mene sicer razumevajoča, pogovarjala sva se o tem, a moja negotovost in strah pred izgubo je bila močnejša.

Mene neizkušenost še bolj ovira pri premagovanju tega strahu, saj se bojim, kaj bo morebitna partnerka rekla na vse to, ker bo bolj izkušena v odnosih itd. seveda je pa potrebno ta strah in kompleks manjvrednosti premagat po mojem s partnerjem, zaupanje je temelj uspešnih odnosov, pa tudi prebitje tega “ledu” z drugim človekom. Seveda je sta pa teorija in praksa iz mojih izkušenj dve različni stvari, na tem forumu lahko napišem eno, ampak v praksi, ko bi pa moral dejansko to razmišljanje aplicirate pa se vse ustavi. Ampak, sprememba razmišljanja naj bi bil prvi korak k dejanski spremembi, čeprav ta korak vsaj pri meni traja že predolgo! lp

Greg, razmišljava popolnoma enako. Pri meni je bilo tako, da partnerka ni kazala, da bi imela kakršne koli probleme s tem. Enkrat mi je celo rekla, da je to njej v bistvu še všeč. No ja, jaz sem se tudi zaradi tega v njeni družbi počutil manj vredno, dominirano. Dodatno me je v podrejen položaj postavljal še drug moment, ki ga naredi nesamozavest (morda pogojena z neizkušenostjo v spolnosti), da nisem tisti tip fanta, ki bi ji “obrnil življenje na glavo”. Enostavno sem se počutil premalo vrednega, da bi ji zares nekaj pomenil. Nič ni pomagalo, da sem vedel, da sem ji (že dolgo) všeč.

samo eno mnenje Gregu in Vlensu. Morda bi lahko pomagalo, če se nehata koncentrirat nase in se raje posvetita partnerkam. če sta bolj izkušeni od vaju, vzemita to kot prednost, ker vama lahko pokažeta kaj jima je všeč. ženskam paše veliko različnih stvari, trd prijatelj je samo ena od njih. ko jih bosta npr. z rokami ali usti pripravila do tega, da izgubita glavo, in bosta vidva nehala mislit na svoja mlahava… verjemita, da bosta postala trda kot kamen.. pa brez zamere