Zdravo!

Zanima me, če je tu še kdo, ki bi moral pridobit (ali pa je prebolel anoreksijo) kakšen kilogram (imam 176 cm in 40kg), ki nekje globoko v sebi ve, da je to prav in dobro zanj ampak ima ob tem ko je vseeno nenormalne občutke krivde? Imam namreč anoreksijo ki se je kar ne morem rešiti in je grozno…mogoče kdo ki je to že dal skozi? ali ti občutki krivde kdaj minejo?? res ni lahko, zato bo kakršnakoli vzpodbudna beseda ali izkušnja dobrodošla… 🙁

Hvala

Lep dan vam želim

Občutki krivde, ki jih opisuješ ob poskusu hranjenja so ob tem kar doživljaš običajni. Verjetno misliš, da “grešiš”, ker si dovoliš obroke. Da sčasoma prenehajo, vendar pa boš prej potrebovala trdno delo na sebi in vpogled vase kaj je tisto kar te ovira, da bi jedla. Takšni občutki se pojavijo skoraj pri vseh, ki skušajo vzpostraviti običajn ritem hranjenja.

S podporo bližnjih ali terapevta je lažje, da lahko o tem vsaj govroiš. Mogoče če bi želela govoriti s kom, ki je to res dal skozi in nima več teh težav, bi ti predlagala, da razmisliš ali bi hodila na skupine, ki jih na Ženski svetovalnici vodijo prostovoljke – dekleta, ki so same dala izkušnje motnje hranjenja čez. Na teh skupinah se družijo, pogovarjajo o čemerkoli, ne le o težavah s hrano. Lahko dobiš vpogled v to z nekom, ki je dal to čez in res ve kako je to.

Pokliči na tel. št. 01/25-11-602 in povprašaj za Ano Ziherl, ti bo dala več informacij kako je s temi skupinami ali pa ji piši na [email protected] in ti bo vse odgovorila.

Drugače pa še vedno velja, da vsak izmed nas na drugačen način doživlja svoje težćvae, če so še tako podobne – rešitev je namreč za vsakega vsaj malo drugačna, če ne že veliko.

Kar vztrajaj naprej, je možno priti ven iz teh občutkov, vendar je dobro, da bi hodila, če še ne hodiš h kakšnemu terapevtu na pogovor, k svetovalcu ali vsaj na skupino, da bi lahko delila svoja doživljanja in tudi dobila podporo za anprej.

Verjemi vase,

vse dobro

Tatjana

Tatjana, najlepša hvala!