padci na glavo
Lep pozdrav,
doma imamo 10 mesečni dvojčici, ki sta zelo “korajžni” in “firbčni”. V roku enega meseca se paravi od 9 meseca naprej sta se onidve naučili samostojno sedet, se usedit na rito, šibat po vseh 4 in stopit na noge. Hodimo na FTH, tako, da sva jima pustila svobodno pot pri gibanju, veliko časa preživita na tleh in zgleda je bilo to idealno, da sta v roku enega meseca osvojili toliko kretenj. To sploh ne bi bil problem, če jima včasih ne bi zmanjkalo ravnotežja in padeta ter se z glavico udarita ob trda tla. V bistvu še nista padli iz stoječega položaja ampak ponavadi iz sedečega, če se hočeta prehitro obrnit. Po padcu jokata vendar je kmalu vse dobro, me pa je začelo skrbeti, ker v povprečju sigurno enkrat na dan padeta in ne vem kako to vpliva na glavico. Sem ves čas z njima take stvari se ponavadi naredijo če eno previjam druga pa odhiti drugam in tega ne morem preprečiti.
Za pomoč se vam najlepše zahvaljujem,
urša
Spoštovani,
očitno sta vaši mladi dami pravi raziskovalki in ob tem seveda padalki na glavo, kot že mnogo njunih predhodnikov. Take izkušnje so res boleče, a za njiju tudi poučne. Če niso združene z motnjo zavesti neposredno po padcu (torej je jok po padcu vedno dober znak) ali z razpočeno kožo na obrazu ali glavi, praviloma nimajo nobenih bolj zoprnih posledic.
Srečno,
Ko sem se učila hoditi (tako pripoveduje moja mama), sem večkrat padala na glavo, ravno naprej kot deska na čelo, iz stoječega položaja (na les, travo, beton, kjer sem pač hodila). Kljub temu, da me je na vse pretege čuvala, se je to neko obdobje dogajalo kar pogosto. Posledic nisem imela ne takrat in jih tudi zdaj nimam, ne zdravstvenih ne inteligenčnih (bila sem Zoisova štipendistka). 🙂 Pomoje ste lahko brez skrbi.