otrok in šola
Pozdravljeni,
prebiram tale forum iščem nasvete a nisem nič specifičnega našel, zato sem se odločil odpreti to temo.
Z bivšo partnerko ne najdeva skupnega jezika kako pomagati oroku v šoli, ki ima velike težave z pisanjem, 5 razred ) in je na pol pismen. Mama pravi da se ga ne sme preveč obremenjevati, saj bo lahko še slabše. Zvezki so neurejeni, porisani, pisava pa je tako nečitvljiva, da sin še sam za seboj ne zna prebrati.
Njej se to ne zdi nič hudo narobe, mene pa boli, ker vidim da ima sin hude težave.
Med vikendi je pri meni in namesto, da bi več časa posvečala en drugemu, igranju, izletom…se morava posvečati šoli in nadoknaditi vse kar se je med tednom nabralo.Saj se na tak način tudi posvečava čas, samo namesto ure do dve , nanese več ur.
Hvala za nasvete, kako se lotiti tega problema…za morebitna vprašanja sem na voljo.
najbrž bi bilo tako tudi č bi živela skupaj. ti bi se posvečal otrokovi šoli, mama pa ne. če z njim delaš z njim preživljaš čas, zmeni se, da gaboš preživljal še več.
kar pa se tiče šole … moja tamala je imela podobne težave, hodili sva k psihologom in drugim strokovnjakom in ko sem imela vsega dovolj sem dviginla roke in jo nehala s tem obremenjevat. zdaj končuje 9 razred, jasno je, da je šla eno leto prekmalu v šolo (s 5 leti je šla), da drugače dojema snov, da ima določene osebnosti, pa … sva osnovno šolo preživeli. ti temu posvečaš več pozornosti, mame pa k temu ne moreš prisilit. koneckoncev pa … kaj pa če ima ona bolj prav, da otroka ne forsiraj. koga moti sinova pisava, tebe ali njega ali učiteljico?
mimogrede: ste že obiskali kakšnega strokovnjaka?
tudi skupno učenje, je skupno preživljanje časa.
Meni se ne zdi prav nič narobe, če se med vikendom tudi učita skupaj. Mislim tudi, da se otrok lažje tudi uči med vikendom, saj je med tednom lahko že utrujen od učenja in domačih nalog.
Več ur učenja hkrati je za otroka lahko zelo obremenjujoče in neučinkovito. Bolje je, da se učita dopoldan 45 min, potem pavza 5 – 15 min, pa ponovno 45 min učenja. Če je več snovi, pa še popoldan 45 min. potem pa nič več. Razen če otrok še izrazi željo.
Če pri sebi pogledam, se z otrokom med tednom zelo težko učim. Okoli 5-6 pridemo domov, moram skuhat, pospravit,…. imam še deklico, ki je v vrtcu. In v trenutku je ura 7-8. Takrat je pa tudi sin že bolj utrujen.
Midva z bivšim sva to rešila tako, da sva si razdelila predmete. nekatere obdela z njim med vikendi, nekatere (ki so vsakodnevni) pa z mano med tednom. Zadeva kar dobro funkcionira.
Za tolažbo: mislim, da večina otrok danes piše zelo grdo. Moj je v 7, pa še sam za sabo ne zna brati. In ko se z prijateljicami pogovarjamo, ugotovimo, da imamo vsi isti problem.
Ti ga kar vzpodbujaj, po svojem občutku, naj dela pisne naloge po tvoji izbiri tudi izven šolsko določenih domačih nalog, za vajo, torej daj mu da prebere neko besedilo in naj ga po svoje povzame na listu papirja in naj se s pisanjem potrudi.
Veliko otrok se izogiba pisanju, saj pišejo veliko domačih nalog na že polovično izpisanih delovnih zvezkih, pa tudi na računalniku oddajajo kakšne projekte, plakate.
Predlagam vam tudi veliko branja, čeprav se vam bo zdelo mogoče smešno ker je že tako velik, a jaz sem še kar inzistirala, do 7, 8 razreda, da hči na glas bere kak izbrani članek iz časopisa, ali iz knjige, ker si s tem bogati besedni zaklad, slovnično pravilnost in splošno razgledanost.
Pa vztrajaj ali mu daj tudi kakšno tako nalogo za med tednom, pa razloži mu zakaj je ta delovna kontinuiteta pomembna, zakaj je pomembno, da dela kakšne naloge tudi izven šolskega gradiva..
Ali si se kaj posvetoval z otrokovimi učitelji in drugimi svetovalnimi delavci v njegovi šoli? Je zadeva res tako moteča? Kaj pa oni svetujejo? Če imaš težave zaradi različnih pogledov z otrokovo materjo bi se morda dalo kaj doseči, če se dogovoriš, da sta v šolo vabljena oba in vama istočasno in enako razložijo kako je potrebno sinu pomagati. Upaj, da bo prirpavljena upoštevati strokovno mnenje sinovih učiteljev.
Drugače pa gre pri skrbi in ukvarjanju z otroci za celo paleto djavnosti, od osnovne skrbi za prehrano, čistočo, bivalne pogoje vse do učenja in izobraževanja ter zabave. Od potreb konkretnega otroka in (deloma, vendar bi morale biti vseeno v ozadju) želja staršev pa se skupaj preživeti čas razporedi na različne dejavnosti.
Veliko uspeha pri pomoči svojemu sinu ti želim! Srečno obema!
Opet obilo čenčanja
Seveda je tudi učenje oblika skupnega preživljanja časa, no shit. Seveda pa ta oblika preživljanja skupnega časa otroku ni najbolj ljuba in je starš, ki je bolj dosleden pri privzgajanju delovnih navad, otroku manj ljub. Ponekod je nepostavljanje in uveljavljanje zahtev tudi kupovanje otrokove naklonjenosti in potem se kaj rado zgodi, da otrok noče na stike, ker je drug starš zoprn in samo teži. Pa tudi, zakaj bi se moralo šolsko delo in skrb preložiti samo na enega starša, pri tem pa je čisto vseeno ali gre za mater ali očeta?
Strinjam se z eno zgoraj, da pri otroku, ki nima delovnih navad v 5 razredu, toriranje z delom vsak drug vikend, nima željenega učinka, ker otrok ni navajen biti skoncentriran dalj časa. Zato ti predlagam, da se najprej sam umiriš in sprejmeš (zelo zoprno) dejstvo, da bo otrok pobral tudi lastnosti po drugem staršu in da kaj veliko pri tem ne moreš pomagati. Narediš lahko pač (in žal) samo toliko, kolikor ti je dano. Zato med tvojimi vikendi razporedi čas smotrno in tako, da bosta imela tudi ti in sin prosti čas in čas za zabavo. Otrok bo raje pri tebi, zabavala se bosta, pa še večji efekt bo od vajinega dela za šolo.
Jaz problem z razpuščeno bivšo rešujem tako, da skušam otroka imeti čim več pri sebi, tudi med tednom, to pa se doseže samo tako, da se ima otrok pri tebi fajn. Je pa tak princip dvorezen, kajti, ko je moja ex ugotovila, da se ima sin pri meni bolje kot pri njej, je šlo podkupovanje in popuščanje v take razsežnosti, da je groza.
Pa še to, tovrstne razpuščenosti niso zadosti dober razlog, da bi naše gospe sodnice blagovoljile predodeliti varstvo in vzgojo. Sem se pozanimal.
p.s. Težko je gledati, kako otrok pobira škodljive lastnosti ex partnerja, pa tega ne moreš preprečiti.
Dvorezen pa je tudi zato, ker če želiš, da je otroku pri tebi vedno fajn, mu ne smeš nalagati nobenih obveznosti in dolžnosti, ampak mu moraš dovoliti, da počne samo tisto, kar sam želi. To pa je že razpuščanje vzgoje. Ne smeš mu težit, naj si umije zobe, naj pospravi krožnik z mize, naj se uči…
Mislim, da ravno zaradi te očetove nevzgoje veliko otrok želi živeti z očetom. In hvalabogu so sodniki in sodnice toliko pri pameti, da vedo, da taka nevzgoja ni v dolgoročno korist otroka.
Dvorezen pa je tudi zato, ker če želiš, da je otroku pri tebi vedno fajn, mu ne smeš nalagati nobenih obveznosti in dolžnosti, ampak mu moraš dovoliti, da počne samo tisto, kar sam želi. To pa je že razpuščanje vzgoje. Ne smeš mu težit, naj si umije zobe, naj pospravi krožnik z mize, naj se uči…
Mislim, da ravno zaradi te očetove nevzgoje veliko otrok želi živeti z očetom. In hvalabogu so sodniki in sodnice toliko pri pameti, da vedo, da taka nevzgoja ni v dolgoročno korist otroka.[/quote]
Razpuščenost je značajska napaka, ki je po mojem opažanju zelo enakomerno razporejena med moške in ženske.
Pozdravljeni,
hvala za tako velik odziv, še posebno v tem prazničnem času.
Nekako bom dal najbolj prav OČETU, saj ima sam razpuščeno bivšo partnerico.
Lena39, takoj v novem letu se bom dobil z učiteljico, ker me zanima zakaj nas že prej ni klicala v šolo. Zame so take napake, ki jih dela moj sin nedopustne za 5 razred.
Strah pa me je da mi bo rekla da je to povsem noralno in da naj se ne obremenjujem preveč. Kar koli preberem, povsod se naše otoke samo se ujčka. Prosim Vas spomnite se na vašo OŠ.Vsaj pol tega bi lahko obdržali pa niso nič.
Svet tam zunaj je krut in če nisi dovolj dobro nanj pripravljen te povozijo. Tega se bojim….
Za ostale.Pri meni doma je red, pospravlja se oblačila, pripravi in pospravi se miza, nikjer ni nič razmetano. Doma pa je vse obrnjeno na glavo in se mu za nobeno tako in podobno stvar ne teži.
Ko sva bila še skupaj sem bil jaz bolj gospodinja ( rad to delam , zato pa vem kako je sedaj ko me ni več ). Imam pa še to slabo stran, da sem od sina oddaljen caa 1 uro.Službo končujem pozno in res mi ostanejo samo vikendi, ki so 100% posvečeni njemu, druge partnerice nimam.
Otrok žal ne more sedeti “pri miru” več kot 15-20 min.
Poleg šole ima še 3-4 krat na teden treninge, ki jih obožuje.
Mama pa je vse povsod samo z otrokom in z šolo ne. Letos bo spet ( sem zelo vesel) pri meni za novo leto.Že 5to leto.
SREČNO V LETU 2010
V šoli ti 100% ne bodo rekli, da je to ok. Vsak učitelj do sedaj, ki sem ga srečala je rekel, da otrok mora imeti zadolžitve in odgovornosti.
Kar se tiče učnih problemov je definitivno najbolje, da se obrneš tudi na kakšno svetovalno službo. Moj sin, ki je v 6. razredu ima tudi učne težave in disleksijo in je tako kot tvoj porazno bral, ne znal prebrati za seboj pa več kot 20 min ni zdržal za knjigo. To si bili meni resni indikatorji, da nekaj ne štima.
Veliko sreče ti želim. Predvsem pa potrpljenja.
ker sem zaradi opisanih težav že pomislila, da piše tole moj ex (brez heca) do sedaj nisem nič napisala. Namreč tudi najin sin hodi v 5. razred, tudi on ima težave s pisanje (zanimivo, da z branjem ne), ima pa še nekaj drugih težav.
Kljub temu, da z očetom glede tega sedaj lepo sodelujeva, je bila njegova prva reakcija podobna tvoji: mami je kriva….kasneje se je izkazalo, da ni čisto tako.
Ko sem opazila prve težave sem ga(očeta) dobesedno zvlekla na govorilne ure (ki se jih sedaj redno udeležuje), k šolski svetovalki, psihologinji, itd………težave odpravljamo počasi in z veliko truda…z obe strani.Res je imel zdravstvene težave za katere marsikdo ni verjel, da so zdravstvene narave, vsi so govorili o psihosomatskih …no, sedaj smo to razčistili in gremo dalje…
Moram pa dodati, da je psihologinja sama poudarila, da je vzrok večine tovrstnih težav, ne vseh) sam šolski sistem, ki v prvi triadi producira nepismene otroke (njene besede)……in ko se težave zazna (običajno 5. razred je lahko že prepozno)…
samo pogum in vztrajnost, pa bo….
PA SREČNO NOVO LETO:)
Sem skoraj prepričana, da učiteljica ne bo rekla, da je vse v redu in da je to tudi že večkrat povedala (pa njena predhodnica tudi).
Veliko otrok ima večje ali manjše učne težave, ki ne pomenijo nič hujšega, temveč jim je zgolj treba malo prilagoditi sistem oziroma potrebujejo malček pomoči, pa stvar steče.
Ti povem po pravici, da sem se tudi jaz po ločitvi malo “izgubila” – bila sem na robu depresije in sem se komaj prebijala iz dneva v dan. Saj na zunaj ni bilo videti, samo doma je bila pa bomba in tudi za otrokovo šolo se nisem pobrigala toliko, kot bi se lahko oziroma bi se morala. Ker otrok sam ni bil toliko zrel, da bi skrbel za svoje šolske obveznosti, domače naloge in ostalo, je bilo potem seveda vedno polno pripomb. No, pa sva srečno prebrodila, jaz depresijo, on pomanjkljivosti pri delovnih navadah. Na očeta žal nisem mogla računati – tudi na tem področju se zdaj na srečo popravlja.
Skoraj nemogoče se mi zdi, da bi v teh časih bil kak otrok preobremenjen, bi rekla, da za veliko večino prej velja obratno. Trening traja skupaj z vožnjo najbrž največ tri ure na dan, sinu torej ostane več kot dovolj časa, da si porazdeli za 30 minut dela za šolo na dan. Poskusi ga “nadzorovati” po telefonu – vendar se o tem dogovorita. Povej mu, da te skrbi, da bo v šoli vedno težje – ampak le, če ne bo sproti delal. Če pa bo na dan vložil v tekoče delo pol ure in pred ocenjevanjem še kak dan, dva kake pol urice več, bo šlo kot po maslu (če seveda nima resnejših učnih težav).
Toliko od ene razpuščene, po mnenju moških, po mojem pa od ene zelo zelo žalostne.
Tudi jaz bi predstavil svojo zgodbo, dobil sem skrbništvo nad otrokom, tega je zdaj že 5 let.
sin sedaj hodi v 4 razred je dislektik, ima pa tudi učne težave.Ima dodatno strokovno pomoč v šoli.
Njegova mama se za šolo in šolsko delo ne zanima, zato pač delam jaz z njim. Na CSD Maribor so mi nazadnje celo rekli in tudi v sklep zapisali, da naj otrok pri mami na stikih uživa in, da naj se takrat otroka ne obremenjuje z šolo. Sin hodi k mami dvakrat na teden in vsak drugi vikend je pri njej.
Tako, da mi ne preostane nič druga, da takrat,ko je sin doma, da sediva za zvezki ni knjigani.
Razmišljam pa kake dobre strokovnjake ima CSD, da lahko pišejo takšne sklepe.
sam za vse, oče…
vidim da naj je več, ki skrbimo za vse in držimo pokonci 4 stebre hiše….
Sam sem ji tudi že predlagal da bi šla po pomoč, dala sina k psihologu..pa pravi :pa kaj ga delaš neumnega in zabitga samo len je. Meni se ob takih stvareh kar zmeša v glavi !!!!
Sedaj ta teden bom stopil v stik z učiteljico. Do sedaj kodar sem vprašal po sestankih mi je vedno rekla da tudi ona ne gre, saj itak nič pametnega ne povedo ????
Ne smem si več dovoliti da ji na slepo verjamem.
Tudi mi imamo modela…
kako si ti uredila stvari ne vem, vem samo to da moja bivša vsaj na ven ne kaže nobene depresije.
Hodi sama na dopuste, uživa, ima fanta že leto dni. Tako da, predvidevam da ji ni nič hudo, je pa že od nekdaj bila taka, da je bilo treba najprej za njo poskrbeti, šele ko je bilo dovolj časa so prišli drugi na vrsto.
Zato vem da se bo najprej sama sebi posvetila šele nato otroku. Težave pa je vedno prekladala name tudi ko sva bila še skupaj.
lp