pri nas pa je problem popolnoma obrnjen , meni enostavno ni do seksa , sem mama petih otrok , delam v zdravstvu na tri izmene in večino gospodinjskega dela je na meni , enostavno sem preutrujena
mož me ne razume , da bi rada včasih samo crkljanje in da včasih potrebujem samo mir in čisto tišino

poleg tega se obremenjujem še z odvečnimi kilogrami saj sem bila do zadnjega otroka zelo vitka sedaj imam pa 15 kg preveč , trudim se s pravilno prehrano in telesno aktivnostjo ampak
dan ima samo 24 ur

tudi želje po spolnosti nimam kot bi ta del mene izginil, saj zvečer samo izčrpano zaprem oči , mojega moža imam zelo rada in vem , da je to del ki ustvarja bližino in povezanost med partnerjema ,jaz pa nimam enostavno nobene želje po spolnosti

imate kakšen predlog

Spoštovani!

Vašo zgodbo razumem kot primer utrujenosti in obremenjenosti z delom za družino. V naši družini so štirje otroci in si nekako predstavljam, koliko je lahko dela s petimi otroki v gospodinjstvu. In to ob službi na tri izmene.
Razumem, da je to lahko zelo naporno. Prav tako ste že nakazali, kje je jedro odgovora na vaše vprašanje: bližina in povezanost s partnerjem. Iz primerov, ki sva jih z ženo obravnavala v preteklosti pa lahko nakažem še nekaj drugih možnosti za razumevanje vašega vprašanja.

Predstavljam si, da sta si delo z možem nekako razdelila, morda spontano, brez besed, kot samoumevno in da je lahko v načinu te delitve tudi pot do vajinega postopnega oddaljevanja. Morda ta delitev ni ravno pravična za vas. Ali bi bilo možno pri tem kaj spremeniti? Ali lahko kaj sami spremenite?

Veliko primerov sva že imela z ženo, kjer so se partnerji v zrelih letih neopazno oddaljili drug od drugega. Vsak je prevzel svoja opravila, vsak se je trudil na svojem delu, a ni bilo medsebojne izmenjave in počasi tudi ne več medsebojne empatije. Saj ni bilo nič narobe, imela sta se rada, vendar tudi ni bilo več neke živosti v partnerstvu.

V partnerstvu obstaja mnogo možnosti, da si naredimo izhode – s tem mislim, da se posvetimo nekim dejavnostim, ki postanejo pomembnejše od skrbi za ohranjanje bližine in stika v partnerstvu. Tako so izhod lahko tudi preobremenjenost z delom, skrb za otroke, gledanje televizije ali branje časopisov. Povsem vsakdanje stvari, za katere smo prepričani, da brez njih ne moremo.
Ugašanje želje po spolnosti lahko razumem kot vzporedni učinek nevidnega oddaljevanja.
Ne gre za to, da bi kdo kaj narobe delal. Velikokrat gre samo za to, da si partnerja ne znata sporočiti svojih potreb.

Še ena domneva, ki se mi je porodila, zadeva vajine potrebe kot partnerja. Ob otrocih velikokrat pozabimo, da imamo sami kot partnerji tudi svoje potrebe. Povsem se posvetimo potrebam otrok, nase pa radi pozabimo.
Ali ste pomislili, da si z možem privoščita vikend samo za vaju? Ali si lahko z možem izmenjata, kaj so potrebe vaju, samo vaju? Kaj potrebuje vsak posebej in kaj potrebujeta skupaj?

Velikokrat se vsak od partnerjev začne vrteti v svojem svetu misli in prepričanj, saj so kakšne potrebe preprosto neuresničljive in nemogoče. A ne gre za to, da moramo vse uresničiti. Večinoma je dovolj že to, da si med seboj sporočimo.

Omenil sem že naše treninge Modri ključ, kjer imajo partnerji možnost, da zgodbo partnerstva počasi in varno prehodijo z novimi spoznanji in da zadeve, ki niso bile funkcionalne, nadomestijo z bolj funkcionalnimi vedenji, prepričanji ali dogovori. Ko partnerji uspejo preseči delitev na to, kdo ima bolj prav ali komu je bolj težko, in zmorejo ogledati, kako je biti v koži drugega, pride do čudežnih sprememb in novega obujanja romantike.

Lep pozdrav,