Oj! Stara sem 31 let in se iz 65 kilog. shujšala na 55 kilog., visoka pa sem 155 cm. Hujšala sem zdravo,skoraj pol leta,z veliko telovadbe,obroki hrane 4,male porcije. Obleke so mi spet prav,razen seveda tistih,ki sem jih imela pri 65kg.

Problem je ta, da sem prej,pri 65kg imela resda bolj polnejšo postavo,in joške(!!). Danes,imam kar dobro telo,pa nič jošk!!! Zadnjič mi je en varnostnik rekel,da se mi ne vidi,da bi nosila modrca halooo.

Mislim,da bom raje šla spet nazaj na vsaj 60kg,da bom bolj polnejša in z vsaj joški – ob vseh teh reklamah me je pa strah dvojega: 1. če bom suha,bom lepa za druge
2. če bom imela spet 60kg,bom zadovoljna sama s sabo,seksi,kavbojke vsaj delno prav haha, a kdo ima rad polnejše?

Nevem,mal v razmislek bralcem in sebi sem dala tole gor,kajti,veliko prebiram o hujšanju,ko gledam Gospodinje (serija na POPTV),se mi zdijo ženske že pretirano suhe,v obraz so kot vesoljci, une bolj polnejše,pa se mi zdijo super. Sem čisto v dilemi,biti suha,ali “debela”?
Kako ste se pa vi počutile v svoji koži-ne glede na kile-prej/danes ipd.?

Lp! Valči

Pozdravljena, Valči,

Tudi sama imam že od malega problem s kilogrami. Vedno jih je bilo preveč. Zdravnica je vedno govorila, da moram shujšat, moji domači so me pa “futrali” tako, da sem morala pojesti vse, kar je bilo na krožniku. In tako so se nabirale blazinice, višek kilogramov.. Seveda sem bila zaradi tega v osnovni in srednji šoli tarča posmeha, bila sem “debela bajsa”, z majhnimi joškami in veliko ritjo kot traktor. Sedaj se tem opazkam smejim, takrat, v obdobju pubertete sem pa vsak dan objokana hodila v šolo in želela biti suha. A ker sem bolj lene sorte, sem bila raje bolj okrogla, kot da bi se lotila telesnih vaj, teka,ali se vpisala v fitnes.

Poskusila sem veliko diet, vendar sem izgubljene kilograme ponovno pridobila.
Letos sem se pa lotila ločevalne diete. Sprva ni bilo lahko. Najhujši je bil vitaminski dan in dan, ko sem pila samo vodo. Uff. Pa ko sem gledala svojega brata jesti obložen sendvič… kako sem bila zavistna. A po treh mesecih diete sem izgubila 15 kg. Počutila sem se kot druga oseba. Od tedaj (pol leta) nisem pridobila niti enega kilograma. Vsak dan poskrbim za gibanje, za majhne obroke…
Naj povem, da sem se za hujšanje odločila sama, ker sem sama tako hotela, ne zaradi opazk drugih. V svojem telesu se sedaj odlično počutim. Kar pa je najhuje je, da ne morem vsega jesti in da se moram nekaterim stvarem odrekati. A vendar so rezultati, ki jih je pustila dieta enkratni.

Tudi meni se manekenke zdijo anoreksične in se vedno znova čudim, kaj vse so pripravljene storiti, da bi prišle do slave in denarja.

Ni pomembno ali ste suhi ali debeli. Pomembno je, da se boste v svoji koži počutili dobro. Seveda imajo debeli ljudje več težav s holesterolom, srcem in ožiljem. Pri vas pa ne gre za debelost, gre morda za nekaj kg preveč. Jaz osebno se bolje počutim sedaj, ko imam 15 kg manj. Sem lažja, lažje se gibam, imam več energije, uredil se mi je pritisk.. tako da nimam želje, da bi se ponovno zredila. Če se pa bom, bom ponovno posegla po ločevalni dieti.

Draga “Valči1978”!

Vesela sem tvojega sporočila in teme, ki si jo odprla!

V bistvu si si že sama odgovorila na vprašanje. Jaz bi dodala morda še misel, dve, in sicer: V življenju so pri vsaki stvari vedno plusi in minusi. Sama si to zelo lepo opisala. Pomembno je, da greš za tistim, kar je tebi osebno ljubše in da se ne oziraš na druge-saj se tudi drugi najbrž ne nate. In kar je dobro za enega, je lahko zelo slabo za drugega. Pa všeč mi je bilo, ko sem 1x slišala nekaj nekako takole povedanega: Ni se pametno odločati glede na pluse in minuse, kar je drugače zelo popularna varianta, ko se je treba za kaj odločiti. Kajti velikox lahko veliki plusi preidejo v velike minuse oz. veliki minusi v velike pluse!!! Zato je bolj pametno, odločati se po srcu, glede na to, kako mi v resnici nekaj občutimo. Kako naj nekdo od zunaj ve, kako je v naši notranjosti? Niti približno ne more vedeti, zato je dolgoročno boljša naložba, če poslušamo samo sebe. Ok, ni problem, naj tudi drugi povedo svoje mnenje, a na koncu moramo odločitev sprejeti sami.

Prav zanimivo je, kako je današnji čas prinesel to pretirano ukvarjanje s kilogrami. Pa saj niso samo kilogrami, so še druge stvari, ki se preveč poudarjajo: avto, stanovanje, obleka, obutev, hrana, počitnice,… Ni, da ni! A nekje na tej poti se je čisto izgubil človek in z njim človečnost! A če tega ne bo, če bomo to odrezali, pozabili, zanikali itd.itd., nam tudi vse drugo ne bo prav nič pomagalo!!! Poglej samo nekoga, ki je npr. bolan. Vse bi dal samo za to, da bi bil spet zdrav in mu vsa ta drugače tako pomembna in čisto preveč poudarjena navlaka prav nič ne koristi. Nasprotno, večina ljudi zboli ravno zaradi prevelikega poudarka na teh stvareh. Če bi bolj gojili človečnost, bi bili tudi bolj zdravi! Pa nič ne rečem, da je s temi stvarmi kaj narobe. Ne, ni in prav fino jih je imeti-SAMO DA SE JIH NE ZLORABLJA, ker potem pa postanejo problem in to lahko zelo hud.

Ja, vem, RAZOČARANE GOSPODINJE, SEKS V MESTU, PRIJATELJI,… Samo, da si lep, da nosiš čevlje Manola Blahnika, da si končal Harvard, da si ves uau manekenski, da je seks vrhunski in potem je to to! No ja, do neke mere vse to “paše”, ni pa to vse.

In sama si ti to zelo dobro začutila in si na pravi poti. Imaš in 1 in drugo izkušnjo in zdaj boš morala sama glede na občutke v obeh vlogah presoditi, kje ti je ljubše. Evo, jaz osebno sem bila skos zelo suha in mi je čisto pasalo tako. Potem pa sem se po drugem porodu in potem po tretjem še bolj kar pošteno zredila. Nekaj časa mi je bilo v redu tako, ker mi je bilo bolj pomembno, da dojim itd., potem pa, ko sem se 1x videla v nekem ogledalu v kopalkah, sem bila zgrožena nad seboj in sem se hotela ob prvi priliki znebiti odvečnih kil. In zdaj, ko sem spet skoraj enako suha stara dobra Maja, mi je res dobro! Počutim se kot srednješolka in uživam v tem! Sem pa prišla sama do tega, ne oziraje se na zunanji svet, ker le-ta ni vedno najbolj verodostojen. Moja izkušnja je taka, tvoja pa je drugačna in obe sta OK!!!

Tako, toliko za danes, če se ti pa še kaj pogovarja, piši.

Maja

ja se bi strinjala, hujšati zato ker ti to hočeš, ne pa zaradi drugih
sem 2 cm manjša in iste starosti, imam pa 50 kg, osebno se najboljše počutim pri 45, pa ne zato ker sem suha, ampak zato ker me teža ne ovira, počutim se nekako svobodna, od poletja do sem sem se zredila za pet, in jaz občutim dobesedno vsak kilogram, zato sem začela intenzivno hojo navzgor po 20min na dan, in vsaj enkrat tedensko po 1h30min
to sem delala tudi prej, pol pa me je zima ustavila, in med drugim sem se naučila imeti rada mraz
ja glej če se ti boljše počutiš, prav