Pozdravljeni,

prosim za vaš nasvet.

V službi delam s sodelavcem, ki ga zaradi dvoličnosti ne prenesem več. Pri dveh odkritjih njegovih laži in zahrbtnosti, sem bila še zelo naivna in verjela v to, da ne ve kaj dela… oz. ne vem kaj sem mislila… vedno sem verjela v dobro ljudi in nikoli, do sedaj nisem doživela takšne pokvarjenosti s strani kakšnega človeka, morda tudi zato nisem verjela, da je res to na kar so me opozorili. Razumela sva se dokaj dobro, pri tretji njegovi laži pa ga absulutno ne prenesem več.

Že pri samem pogledu nanj postanem nervozna, če pa me slučajno ogovori – seveda službeno, pa takoj “znorim” in začnem vpiti nazaj. Tako sem nervozna, da me boli želodec, gre mi na jok…

Zaradi načina in ljudi kako sem odkrila njegovo pokvarjenost, mu ne morem povedati zakaj gre… on pa se dela nevednega, čeprav imam trdne dokaze o njegovi hinavščini.

Po odkritju tretje prevare sem se odločila, da z njim govorim samo še v službenih stvareh, a niti tega ne zmorem več. Z živci sem čisto na koncu. Kaj mi predlagate?

Službo bi z veseljem zamenjala, a si tega ne morem privoščit v trenutni situaciji.

prosim za vašo pomoč.

Draga “nina9”!

Na tem svetu je možno vse, prav vse!!! Česa vsega človek ne doživi-včasih je to prav neverjetno!!! Kaj bi ta tvoj sodelavec rad, je težko razumeti. Lahko greš do njega, mu poveš to, kar si nam in boš videla, kaj bo. To bi bilo najlažje in najhitreje. In ga tudi ne bi “šparala s tem”-NE MOREM MU POVEDATI”. In zakaj ne? Naj ve, da veš in s tem boš prekinila pranje umazanega perila, ki se ga zgleda v službi greste. Kaj pa, če to, kar si zvedela, sploh ni res? Saj ne veš! Nič ne veš-ne kdo pije ne kdo plača. Očitno so na delu umazane igrice, tarča oz. žrtev pa si ti oz. boš ti-ČE BOŠ TO PUSTILA!!!

Zato-ZAVIHAJ ROKAVE in pojdi na delo! Nekje moraš začeti, morda tam, kjer je zate najlažje. Jaz osebno bi npr. najprej še 1x govorila s tistimi, ki so ti to povedali. OK, aha. Potem bi šla do njega in bi mu vse to povedala. In boš videla, kaj bo: kaj bo rekel, kako bo odreagiral, kakšen boš imela občutek.

Poglej-ali boš dopustila, da te “a bunch of shallow people” uniči-DA NE BOŠ NE TELESNO NE DUŠEVNO VEČ OK?! OK, če ti je do tega, izvoli. A potem jim boš ustregla v tem, kar bi oni radi-te zlorabili. Zlorabe se prekinejo tako, da jih razkrijemo, da o njih spregovorimo, da rečemo NE!!!

Torej, najprej moraš ukrepati na ven. Potem pa se vrni k sebi. Zakaj to dopustim? Kaj se moram naučiti iz tega? Kje sem ga jaz polomila? Kje mi drsi? Kje moram na novo narisati svoje meje? Ko nam gre z nekom dobro, uživamo v tem in dejansko na pol spimo. Ko pa se s kom “zapnemo”, je to priložnost, da se zase in za svoje življenje naučimo nekaj novega.

Joj, kako te razumem, kako ti je pri srcu, ko se ti vse to dogaja!!! Tudi jaz sem bila že kdaj na tem. In sem zato obupavala in javkala in ne vem kaj, a mi vse to ni nič pomagalo. Zato sem poskusila videti stvari v drugi luči, vprašala sem še druge, kaj mislijo o tem oz. kako so ukrepali sami v podobni situaciji, postavila sem mejo, povedala svoje mnenje. Trdim učiteljem moramo biti hvaležni. Ja, res, na 1 način, čeprav zaradi njih trpimo. Lahko vidimo samo to, da zaradi njih trpimo, lahko pa vidimo tudi to, da so nam odprli oči za stvari, za katere smo bili do tedaj slepi, smo malo spali, smo bili naivni,… To je na nek način odraščanje, izgubljanje iluzij. WELCOME TO REAL WORLD! Se opravičujem, ker malo karikiram, a tako je.

Mislim, da imaš na voljo dovolj “orožja”, da onsesposobiš sovražnika, se pa vseeno lahko še dobiva tukaj!

Maja

PS. Službe ti sploh ni treba zamenjati. Raje se “pozabavaj” z zgoraj napisanim in ko boš razčistila s tem, tudi nove službe ne boš potrebovala. Zakaj bi se ti umikala? Pa naj gre on stran. Ali je on morda zaljubljen vate? Kaj pa, če bi bil rad na tvojem delovnem mestu? Oz. še 1x: KAJ BI SPLOH RAD? In dokler tega ne izveš, ni šans, da greš drugam v službo. Boš videla, na koncu se boš še smejala…

Maja najlepša hvala za tvoje/vaše besede.

Stvar ni tako enostavna kot izgleda. Pri prvi laži sem sodelavca soočila (vsi trije vpleteni – jaz, on in šefica – njej je govoril neresnice), a kaj, ko je še vedno lagal, v oči me je gledal in lagal, se delal nevednega… Za znoret, kaj takšnega še ne…

Pa sem se nekako pomirila. Rekla sem si, kdor me pozna (in šefica me), ve kakšna sem, ne bom se s tem obremenjevala, če mu verjame mu naj… vsak mora dobiti svojo izkušnjo…

Na to sem čez nekaj dni “pozabila” in družila sva se normalno naprej. Do mene in vseh je bil/ in je še vedno zelo prijazen, nikoli si nebi v sanjah predstavljala, da se kaj tako podlega skriva v njem.

Čez kakšen mesec dni nov udarec – zunanji sodelavki je poslal neko e-pošto – spet z neresnico in ji spodaj pripisal “tega maila vam jaz nisem poslal!!!!!”. Vendar sem po nesreči, zunanje sodelavke ta mail dobila na svoj mail, ker ga je pozabila brisat. Pa mene je skoraj kap. Ampak glede na to, da sva že od prej dobro sodelovale, me je prosila naj to ne razkrijem…
Jezilo me je pa tako, da sem se skoraj razpočila… On pa se je do mene obnašal, kot do kraljice, po rokah bi me nosil, če bi me lahko in spet sva po dnevu dveh moje jeze govorila normalno.

In čez kakšen mesec dni spet. Pošljem mu mail (njemu, kot nadrejenemu nekemu sodelavcu – o katerem sem pisala in najini skupni šefici glede nekih nepravilnosti glede sodelavca in ju prosim, da se vsedemo skupaj, da se dogovorimo kako bomo naprej). In kaj je naredil on, ta mail je poslal temu sodelavcu, in mu napisal “preberi in zbriši!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!” – svojemu podrejenemu.
V mailu ni bilo nikakršne neresnice, a lahko bi napisal Ali je to res? ali kaj podobnega, ne pa “preberi in zbriši”! Kot, da bi mu hotel reči, poglej kaj piše o tebi, kakšna je, pa saj jaz ji ne verjamem sem na tvoji strani…. Brez, da sploh preveri kaj in kako…

Pa vendar sem s tem sodelavcem v dobrih odnosih in sem dobila tudi ta mail. Tako, da vem, da je vse res. Sploh pa rad pove kaj tudi čez druge sodelavce, a si tega nisem nikoli jemala k srcu, pri enem ušesu notri pri drugem ven.

Takrat pa mi je počil film, povedala sem mu, da tako zahrbtnega, hinavsega, dvoličnega človeka še nisem srečala. Vprašala sem ga, če me želi načrtno skregati z zunanjimi in notranjimi sodelavci, a o mailih mu nisem povedala. In on se dela nevednega, še vedno me je vabil na kavo, pošiljal “smešne” maile… in tu je bilo, konec… ker, pa, da se je po vseh izrečenih besedah, delal kot, da med nama ni nič narobe… je bilo grozno…Kot bi bil “debil”

Včasih imam občutek, da me sodelavci spoštujejo bolj kot njega in da ga to zelo moti, saj se nenehno dokazuje, ne samo z delom (ogromno samohvale), predvsem z čudnimi stvarmi kot kakšen mladostnik (dela salte na hodniku v službi, pobira stave, da edini on s svojim avtomobilom pride do naše službene stavbe in to tudi pokaže – čeprav se kolesa avtomobila vrtijo v prazno, cilijo, nabija gas, da le pride do gor – velja za zimo – ves ponosen, nenehno namiguje na sex…)

Od najinega zadnjega konflikta je minilo ca. 15 dni, sama ga niti videti več ne morem. Moreva komunicirati, ker imava skupno delo… a govoriva, resnično to, kar nujno morava, kakor mi omeni kakšno stvar, ki ni nujno potrebna “znorim” in začnem kričati nanj. Enostavno se ne morem zadržati. Res sem na koncu z živci. Sploh ne vem kako se naj umirim.

Morda samo zanimivost, po 25 letih kajenja in mnogih poizkusih prenehanja mi to ni uspelo, danes že ca. 15 dni ne kadim, ker ne prenesem, da bi bila v njegovi bližini ali da bi še kdaj z njim pokadila kakšno cigareto (prej smo zmeraj skupaj hodili nanjo). Torej res ena svetla, zelo svetla točka tukaj notri… Enkrat mu bom iskreno hvaležna ta to 🙂 (Tukaj me bo vsaj kakšen kadilec razumel, da mora biti res, nevzdržno, če mi še cigareta ne paše, ko ga vidim :-))

Tako, da ne morem kar k njemu in mu povedat za maile – zaradi drugih. Zraven pa se sprašujem koliko tega je še bilo – pa zato ne vem…

Pa vendar mi je danes dal drugi sodelavec dober nasvet. Torej naj ga spustim na najnižjo stopničko med ljudi, ki do njih ne čutim nobenega spoštovanja (in to ga res ne – tudi nikoli ga nisem) in tako mi bo lažje in se ne bom obremenjevala z njegovimi besedami in pisanji… Kot pes, ki laja, pa se mu le nasmejiš, ne greš zaradi tega od hiše in tudi njega ne naženeš, je pač pes… In psi lajajo…..

bom poizkusila tako… Kot, da ga ni… a vem, da nebo lahko… ker, so negativna čustva trenutno zelo, zelo močna 🙁

Draga “nina)”!

Evo mene spet takoj, ko imam čas. Joj, tale sodelavec pa jesvojega denarja vreden!!! Kar gledam, ko pišeš vse to v zvezi z njim… “Ima ludih posle rata”! Prav neverjetno je, kaj se dogaja, ampak dogaja se, a ne in če te to kaj ptoolaži, je danes svet, kot bi bil malo ponorel. Vse živo se dogaja in lahko samo gledaš in če ne zmoreš, se lahko kar ubiješ (pa ne ti kot ti, ampak kdorkoli od nas pač), ali pa-PREŽIVIŠ!!!

Poglej, morda pa lahko malo obrneš ploščo. OK, res je tole vse skupaj “annoying”, toda na nek način ti dela uslugo, ker ti bo pomagal raziskati, kaj imaš potlačeno v sebi, katera čustva in ugotoviti, na koga te spominja, kdaj si že doživljala kaj podobnega in da si bila takrat najbrž čisto nemočna-no, ZDAJ PA NISI VEČ NEMOČNA in si lahko pomagaš. Lahko si pomagaš sama, če pa ne bo šlo, si pošiči strokovno pomoč. Jaz osebno bi šla najprej do osebe, ki je tebi prva nadrejena in bi vse to povedala. Če ta prva oseba ni empatična oz. ne zna ravnati s temi zadevami, išči naprej-in boš našla. Slej, ko prej boš naletela na nekoga zdravega, ki ti bo znal pomagati ravnati s tem.

Ja, prav neverjetno je, kako ti je na nek čuden način tale sodelavec “pomagal” zmanjšati kajenje! Ja, saj je tako. Če neke svoje lekcije nočemo in nočemo narediti, prihaja le-ta v vedno bolj čudni obliki, dokler nam ni potem 1x tako hudo, da jo predelamo, saj drugače ne bi preživeli. Kot se neumno sliši, SO NAŠI NAJTRŠI UČITELJI NAŠI NAJBOLJŠI UČITELJI!!!

Pa še 1x bom napisala. Nas vse za celo življenje oblikujejo izkušnje iz primarnega otroštva. To popotnico potem nosimo ves čas s seboj in v bistvu nas ne moti “sodelavec” oz. kak drug neugodnež, ampak spomin na tistega nekoga, ki je z nami ravnal podobno, ko smo bili otroci. Ko in če razrešimo tisti izvorni problem, potem tudi manj naletimo na kakšne take preizkušnje in je vse bolj ugodno.

To je npr. še razmišljanje v zvezi s tvojim “žuljem”, je pa to neizčrpna tema…

Mislim nate!

Maja