Že dalj časa opažam, da je moj sin malce drugačen od ostalih otrok, vendat temu nisem posvečala posebne pozonosti.
Zdaj je star nekaj več kot 2,5 leti in s septebrom je začel obiskovati vrtec (prej sva bila doma). Po približno treh tednih se je lepo navadil na vrtec in zdaj gre zjutraj z veseljem od doma.
Naj navedem nekaj njegovih značilnosti:
– shodil je pri starosti 13 mesecev, gibalni razvoj je ok
– govoriti je začel zgodaj, nekje pri enem letu. Danes govori in pove vse. Vzgojiteljici pravita, da govori največ in najbolje v celi skupini
– njegov govor ima nekaj posebnosti: namesto da bi rekel: “žejen sem” ali “pil bom”, reče: “a si žejen? oz. žejen si” ” a boš pil? oz. pil boš”
Njegova celotna komunikacija poteka na tak način (skačeš, tečeš, kakal si,…). Tudi meni ne reče npr: “mami prižgi luč” ampak “mami bo prižgala luč”
– vedno se igra sam, drugi otroci ga ne zanimajo.
– zelo ima rad avtomobile in vlake, vendar se je šele pred kratkim začel z njimi “pravilno” igrati. Prej so ga zanimala samo vrteča kolesa.
– zelo je navezan na nek predmet. Trenutno je to odejica za spanje. Prej je imel “obsesijo” s pikapolonicami, kasneje z zvončki (prva beseda zjutraj je bila “zvnoček dela bim bam bom), zdaj z gumami – tesnili na vratih (povsod, doma ali zunaj, se mora nujno dotakniti gume na vratih če jo vidi.
– obožuje vrteče se predmete. Že odkar se je začel sporazumevati imamo doma polno vetrnic, ventilatorjev,… Prav tako so mu všeč luči.
– stalno je v gibanju: teka po stanovanju, leze na stole, skače po postelji. Seveda pa so tudi trenutki. ko se igra.
– Nima dobre koncentracije. Pri določeni igri vztraja zelo malo časa. Recimo med igranjem s kockami se 3x spusti po toboganu, potem pa se vrne h kockam.
– Najbolj srečen je, če kam gremo. Enostavno ne mara biti doma. Najraje ima trgovine in če mu zvečer rečemo, da gremo zjutraj v trgovino se zbudi že ob 4ih in hoče od doma.

Kot sem omenila, sem vedno mislila, da je tak zaradi svojega karakterja. Zdaj pa sta mi vzgojiteljici v vrtcu omenili, da je morda malo drugačen od ostale skupine. Vedno se igra sam (razen če plešejo), če jim bere pravljico on ne sedi zraven, ampak hodi okrog. Baje zgleda kot da ga stvar sploh ne zanima, ko pa končajo z branjem zna povedati celotno obnovo in ve
kje je bilo kaj narisano. V vrtcu je zelo miren in ne divja kot doma. Tudi izpadov trme nima (doma je to zelo zelo prisotno).
Veliko poje, že od prej pozna kar nekaj pesmi, zdaj pa je znanje še nadgradil.
Tudi o sovrtičkarjih veliko pove, rad gre na obisk k sosedom, kjer je veliko otrok ali pa na bližnje igrišče, kjer opazuje otroke. Včasih se s kakšnim malo starejšim celo igra.

K mojemu razmišljanju o sinu me je spodbudila vzgojiteljica. Sicer pravi da je zlat in zelo priden otrok, uboga ukaze, je vodljiv in non stop nekaj govori in razlaga. Ima bogat besedni zaklad in veliko ve o stvareh. Seveda pa me je malo zaskrbelo, ker ni tak kot ostali. Prej ko ni obiskoval vrtca je bil vedno z mano, veliko sem se ukvarjala z njim in mu govorila o vsem mogočem. Ko sem malo brskala po internetu, sem ugotovila, da se njegovo obnašanje v nekaterih točkah ujema z diagnozo Aspergerjev sindrom.
Obstajajo pa nekatere razlike: očesni kontakt je ok, na svoje ime se normalno odziva, novi prostori in osebe ga ne vznemirjajo, ima odličen spomin in se spomni dogodkov tudi za eno leto nazaj, veliko govori, pred nekaj meseci se je začel crkljati in me veliko objema, zelo je čustven in opazi če je kdo žalosten (ga potolaži z objemom in poljubom), težav s hrano nimamo (zelo rad je),…
Po drugi strani pa je zelo trmast in če kaj ni po njegovo meče stvari ob tla, tolče s pestmi po tleh,…

Moj strah je še toliko večji, ker je bil kot novorojenček okužen s CMV. Zdravniki niso vedeli, ali gre za okužbo pred ali po rojstvu, vendar so zaradi normalnih izvidov (UZ glave, sluh, vid, nevrološki pregled) zaključili, da je šlo za okužbo tik po rojstvu. Na rednih pregledih pri pediatrinji ni nobenega odstopanja.

Prosim, če mi lahko svetujete. Menim, da lažje presodi nekdo, ki ni čustveno vpleten v situacijo. Morda malo pretiravam, ker otrok nima tistih najbolj tipičnih znakov.

Naj povem še to, da sem bila tudi sama kot otrok v mnogih točkah zelo podobna svojemu sinu. V vrtcu se do 5 leta nisem igrala z drugimi ampak samo sama. Brati in pisati sem začela pri 3eh letih. Koliko ima dednost opraviti z značajem?

Lepo se vam zahvaljujem za pomoč in odgovore.

Živjo

naj najprej odgovorim na zadnjo vprašanje – koliko ima dednost opraviti z značajem? – Kar veliko. Temperament se deduje v največji meri.
Zdaj pa lepo po vrsti-vaš sin ne ustreza opisu klasičnega avtizma, zaradi dobrega razvoja govora. Če upoštevamo normalen govorni razvoj, nam torej ostaneta še dve možni diagnozi avtističnega spektra-Aspergerjev sindrom ali pa Neopredeljena pervazivna razvojna motnja.
Za diagnozo avtizma morajo biti prizadeta tri temeljna področja funkcioniranja – govor, socialna interakcija ter ponavljajoče vedenje in interesi.
Bom poskušala lepo po vrsti uvrstiti simptome vašega sina:
Govor: govori dobro, ima širok besedni zaklad. Ali govor uporablja funkcionalno? S tem mislim, ali dobro komunicira ali zgolj dobro govori? Zna sodelovati v pogovoru(se pravi, da se odziva na vaša vprašanja in hkrati tudi sam sprašuje, da nadaljuje pogovor), ali zgolj odgovarja na vaša vprašanja? Začne kdaj veliko govoriti o kakšni temi, ki ga zanima, pri tem pa ga je težko preusmeriti na kaj drugega? Če se vam zdi, da je odgovor na vse to ‘da’, bi bila jaz zelo zelo pozorna. Prav tako omenjate, da na primer namesto da bi rekel ‘pil bom’ reče ‘a boš pil?’-se pravi, da sicer ve za kaj gre, vendar uporablja za zahtevo tisto, kar je slišal od vas. To je eholalija, ki pa sicer ni povsem neznačilna za toliko starega otroka. Lahko da je zgolj razvojno.
Socialna interakcija: Otroka bi pri tej starosti že morali zanimati drugi in igra z njimi. To je prva stvar, ki bi jo jaz omenila pri zdravniku-da se otrok ne igra z drugimi in da ga ne zanimajo.
Takrat ko se igra z ostalimi-se igra primerno? Izmenjuje igrače, se prilagodi tistemu s katerim se igra? Sam veliko sodeluje v igri ali samo sledi navodilom drugega? Ali sam poišče otroka s katerim se potem igra, primerno pristopi k njemu? Koliko mu pri tem pomagate vi?
Ponavljajoče vedenje in interesi: Ko pravite, da se sedaj pravilno igra z avtomobili in vlaki, kako to mislite? Jih zapelje v garažo, govori zraven brbr ali kaj podobnega? Jih slučajno postavlja v kolone?
Ko govorite o obsesijah, kaj točno je za vas obsesija? Je to zgolj zanimanje, ali je dobesedno obseden z neko stvarjo-ga zanima samo tisto, govori samo o tem, ga je zelo težko preusmeriti od takih dejavnosti itd.?
Opazovanje vrtečih stvari in luči je zelo značilno za otroke z avtizmom. Kako dolgo vztraja pri tem? Par sekund, minut, ur? Ga lahko preusmerite od teh dejavnosti? Se takrat takoj odzove ko ga pokličete?

Citiram: »Obstajajo pa nekatere razlike: očesni kontakt je ok, na svoje ime se normalno odziva, novi prostori in osebe ga ne vznemirjajo, ima odličen spomin in se spomni dogodkov tudi za eno leto nazaj, veliko govori, pred nekaj meseci se je začel crkljati in me veliko objema, zelo je čustven in opazi če je kdo žalosten (ga potolaži z objemom in poljubom), težav s hrano nimamo (zelo rad je),…«

-očesni kontakt, odziv na ime – super, vendar ne popolnoma neznačilno za otroke z višjefunkcionalnim avtizmom. Ali se odziva na ime takoj, če je zelo zaposlen z nečim-na primer z gledanjem vrtečega predmeta, luči(ko se torej ukvarja s tistimi svojimi ‘obsesijami’)?

-novi prostori in osebe ga ne vznemirjajo – ga ne vznemiri nobena sprememba? Recimo da se zmenite, da greste v park, potem pa dežuje in ne greste-kako bi prenesel tako situacijo? Ima rad da stvari potekajo po ustaljenem redu? Se razburi če kako spreminjate dnevno rutino, ga slučajno postane strah?

-odličen spomin – zelo značilno za otroke z motnjami avtističnega spektra, vendar ne spada v diagnostične kriterije

-veliko govori – otroci z Aspergerjevim sindromom in morda nekateri z Neopredeljeno pervazivno razvojno motnjo lahko imajo normalno razvit govor, pomembno pa je, kako ga uporabljajo-ali uporablja ta govor za interakcijo z drugimi, ali zgolj odgovarja na vprašanja, govori o svojih interesih, postavlja zahteve?

-se crklja in objema – ena izmed najpogostejših zmot o avtizmu je, da se ti otroci neradi crkljajo. Nekateri tega nimajo radi, vendar jih je malo. Večina se jih zelo rada crklja.

-opazi če je kdo žalosten – tudi super. Opazi to sam, ali ga opozorite na to? Opazi tudi če je nekdo slabe volje, ali žalost povezuje z jokom? Kako drugače prepoznava čustva drugih? Se primerno obnaša v situaciji ko je človek jezen, žalosten, vesel, zmeden itd.? (iz vašega pisanja se mi zdi da ja, pa vseeno vprašam)

-zelo rad je – nima povezave z avtizmom.

Se zavedam, da tukaj bolj sprašujem kot odgovarjam, ampak prav bi prišel bolj podroben opis-poiščite na spletu diagnostične kriterije za Aspergerjev sindrom in Pervazivno razvojno motnjo(PDD-nos) in poskušajte tam po vrsti pregledati vsako točko.
Jaz otroka ne vidim in tako zelo težko določim kaj se dogaja. Po vašem opisu bi morda ustrezal diagnostičnim kriterijem za AS ali pervazivno motnjo, čeprav se mi zdi, da je bolj na meji. Če vas zelo skrbi, povejte zdravniku, morda pokličite na center za avtizem in se pozanimajte.

Lari 2,
hvala za vaš prispevek.

Rozika upam, da ste našli odgovor, ki ste ga iskali. Svoje dvome zaupajte otrokovem zdravniku, ki vas bo ustrezno napotil na preglede.

Lari2, najlepša hvala za vaš obširen odgovor. S postavljenimi vprašanji ste mi zelo pomagali. Vsaj 10x sem prebrala vse napisano in prišla do nekaj ugotovitev.

Kljub temu, da se mi po prebranem sin ne zdi kritičen, sem njegovi pediatrinji omenila, da ne išče stika z vrstniki in se jim odmika (kot mi je bilo povedano v vrtcu) in pa to, da večkrat ne odgovori na vprašanje. Drugače povedano – včasih ga je potrebno večkrat vprašati, da poda smiseln odgovor. Napisala mi je napotnico za razvojno ambulanto in psihologa, da pridemo stvari do dna.
Mislim, da njegovo vedenje sploh ne bi bilo tako problematično, če ne bi bil ob rojstvu okužen s CMV – že takrat so mi povedali, da ga je treba pozorno opazovati in da bi se do 3. leta starosti lahko opazile kakšne razvojne motnje, ki bi bile posledica okužbe.

Res najlepša hvala za odziv, zelo sem vam hvaležna za pomoč.

Lepo pozdravljeni,

Tudi jaz bi se rada navezala na to temo, ker tudi mene skrbi, da je moj 3 letnik avtist. Veliko sem že prebrala na to temo, a ker vem, da so si avtisti med seboj zelo različni, sem se odločila, da pišem še sem in morda dobim kakšen odgovor več.
Sin je rojen v 35 tednu in je trenutno še doma, konec septembra se je sprostilo prosto mesto v vrtcu, tako, da bo šel med vrstnike.
Shodil je pri 15 mesecih in je zelo živahen, ne morem reči, da je ves čas v pogonu, a še takrat ko ni, pa nekaj prepeva ali govori.
Pri 18 mesecih je imel pretres možganov in še 2x je bil šivan (arkada in čelo), ker je to eno samo dirjanje. Po zadnjem padcu je prenehal uporabljati tistih nekaj besed in začel s svojo kot jaz temu pravim kitajščino.
Pred par meseci pa je začel za nami in za risankami ponavljati besede. To ponavljanje je vedno bolj intenzivno in sedaj moramo za vsako stvar povedati kaj je. Prepoznava barve, črke in številke. Ker večinoma gleda samo angleške risanke ponavlja tudi angleške številke, črke, barve in predmete.

Že eno leto in več rad postavlja vse v vrste, ampak avtomobile tudi normalno prevaža in recimo z rešilcem vklopi sireno lilu lilu in hiti na nesrečo ( oponaša kar sva se že igrala), ostala vozila pa imajo povsod cesto.
Rad riše, sestavlja sestavljanko,najbolj obožuje sprehode in igrišča. Takoj poišče vrstnike, ali mlajše in starejše in steče do njih z vreščečim navdušenjem. Po navadi se ga ustrašijo. Puli igrače iz rok, a jih tudi vrne brez izpadov trme.

Izpadov trme skoraj ni, razen če gre za kakšno posebno zabavo na igrišču je precej upiranja in kričanja.

Ni pretirano obseden z ničemer, takoj najde možnost za igro z vsako stvarjo. Takoj z veseljem pristopi do vsake nove igre in ponavlja.

Ne zna uporabljati kolo poganjalčka, tiste bolj stabilne s štirimi kolesi pa rad vozi.

Doma imam 5 mesečnico, po 1 mesecu, ko so bili izpadi lobusumja ( stiskanje za glavo z jeznim izrazom na obrazu), da je govoril ne tjasi in hotel da se njega pocartam in pokupckam je pricel sodelovati v vsem.obrise ji ritko, pripravi plenicko, da za pit, podrzi flasko, ji prinese dudo.jo skusa z glasbenimi igrackami animirati. Spet v drugem primeru pa ko se lahko mala joka tudi po uro jo ignorira in se zraven naprej igra, a moram reci da je mozno da se je navadil, ker se kar rada joka.

Stik z novimi ljudmi ni problem, vse sosede in kogarkoli ki pride na obisk. Večinoma ga ne razumejo.

Občasno bi mi rad kaj povedal, a ga več ali manj ne razumem. Me pa gleda direktno v oči in ne izmika pogleda. Če ga vprašam kako je spal, me ne razume, če ga vprašam ali me ima rad, me samo gleda. Če ga vprašam če je lačen, reče papu, ali šnito in steče za mizo. Redko je sam, večinoma ga pitam.

Še vedno je v plenicah. Čez dan lula sam v kahljo, kakal je samo 1x, sicer se skrije in to naredi kjer koli pač samo da je sam. Če ga imam oblečenega in brez plenic se polula v hlače in pride povedat, da je treba obriasat.

Hrup ga ne moti, ko s pastorko prepevam, se nama takoj pridruži. Zelo jo ima rad in se nje in ostalih sorodnikov zelo razveseli. Tudi s prijateljičinim fantkom skos tekata skupaj in on nič ne reče.

Na splošno rad gleda samo nekaj določenih stvari na tablici ali telefonu, televizije sploh ne.gleda pa računalnik.res pa je da nikoli do sedaj nisem prižigala računalnika.

Do letos mu ni šlo, da bi z lopatko zajel pesek in ga nesel v kanglico. Vedno je kanglice polnil z rokami. No letos je pa začel kar sam od sebe. Tudi ko mu naštimam riž v 2 skodelici jih prestavlja z žlico v vse smeri.

Na zadnjem pregledu nam je pediatrinja pozabila narediti pregled, samo veščine je moral pokazati sestri. Prvič se je zgodilo, da je pričel močno kričati in se me oklepati kot klop. Ko sem mu pokazala kaj mora narediti, pa je ponovil edino za oči ni hotel sodelovati. Je śe vedno metal žogo ob zid. Ni pa bila tista sestra kot običajno. Pri pediatrinji ni kričal več.

Pa še to, letos je šel prvić sam z dedkom in starejšo 9 letno polsestro na morje.od takrat naprej se noče več tuširati, vedno kriči kot da ga dajemo iz kože. Ne vem pa kah je bilo tam.

Aha pa še to, nima posebnih rotin odkar je dojenček. Vedno počaka, da najprej uredim njo in potem njega. Če je žejen sam pije in si vzame piškote toliko, da počaka. Enako počaka, če je pokakan in je pri mali sila. Če ne gremo ven, reče ne ven…

No mislim, da sem v večini povzela. Torej najbolj me skrbi, da ne razume in ne zna izražati svojih čustev. Bojim se kako ga bodo v vrtcu sprejeli, ker se ne igra tako, da nekau skupaj sestavlja, ali vozi avto, ampak bolj sam vozi oz ponovi…

Kaj pa mislite vi?