Diagnoza KOPB

BREZ LABORATORIJA NE GRE

Tako pri astmi kot pri KOPB je nujno, da zdravnik čimprej postavi diagnozo in se zdravljenje lahko začne. Čeprav sta napoved in potek obeh bolezni zelo različna, je čimprejšnji in ustrezen pristop nujen, če želimo, da bo imel bolnik kar najbolj kakovostno življenje.

Vsekakor mora diagnozo postaviti zdravnik, poudarja doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist internist, vodja respiratornega laboratorija Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Če človek sumi, da ima astmo ali KOPB, je smiseln takojšen obisk pri zdravniku družinske medicine. Ta med temeljitim pogovorom in pregledom opravi preprost test, ki mu pravimo spirometrija. Z njim ugotavlja pljučno funkcijo. Toda, opozarja sogovornik, spirometrija je zanesljiv kazalnik astme le pri zelo izrazitih simptomih. Med spirometrijo bolnik najprej globoko zajame zrak, nato pa ga čim hitreje izdihne. Pri tem spirometer meri volumne izdihanega zraka. Največjo količino zraka, ki jo bolnik izdihne, imenujemo vitalna kapaciteta (VC), največji količini zraka, ki jo je bolnik sposoben izdihniti v prvi sekundi izdiha, pa pravimo forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi (FEV1). Spirometrične vrednosti so izražene v odstotkih normalne vrednosti, ki jih določimo glede na zdrave osebe istega spola, starosti in višine.

Pomemben je pretok zraka

Naslednji korak, ki ga naredi zdravnik, je merjenje pretoka zraka oziroma vrednosti PEF. V obdobjih, ko so simptomi izrazitejši, jo zdravnik lahko izmeri takoj, v obdobju, ko so simptomi manj izraziti, pa ima bolnik merilnik PEF na domu in ga meri štiri tedne zapored zjutraj in zvečer. Če se obe vrednosti razlikujeta za več kot dvajset odstotkov, obstaja velika verjetnost, da ima bolnik astmo. Pri normalnem pretoku zdrav človek izdihne približno 80 odstotkov zraka v prvi sekundi, če je v dihalih obstrukcija oziroma zapora zaradi vnetja, pa izdihne le od 50 do 60 odstotkov zraka.

Preberite članek v celoti na spletni strani: http://www.viva.si/clanek.asp?id=1531

KOPB je kronično obolenje dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje cigaret je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. Zaradi sprememb v sami sluznici v velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje. Govorimo o kroničnem bronhitisu.

Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot 3 mm. Zaradi vpliva cigaretnega dima se le-te brazgotinijo in zožijo – govorimo o bronhiolitisu. Poleg dihalnih poti pa so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice – govorimo o emfizemu. Prostori, zapolnjeni z zrakom, so lahko tudi večji – emfizemske bule. Opisane spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki pa žal ni odpravljiva. Spremembe na pljučih so trajne. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih), ki preko krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen.

Bolniki s KOPB pogosto zbolijo za depresijo.

Po sedaj veljavni doktrini delimo KOPB glede stanja obolelosti na štiri stopnje: blago, zmerno, težko in zelo težko KOPB.

Kakšne težave ima bolnik?

Bolnik kašlja predvsem zjutraj, lahko pa tudi preko dneva. Mnogi bolniki sprejmejo kašelj kot običajen pojav kadilskega življenja, se zaradi tega ne vznemirjajo in zato tudi ne obiščejo zdravnika. Izpljunek je običajno bel ali prozoren. V času prebolevanja nahoda ali zaradi okužbe z bakterijami pa izpljunek postane obilnejši in rumeno obarvan.

Več preberite na http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/kronicna-obstruktivna-pljucna-bolezen.php%5B/b%5D

Kronični bronhitis

Je vnetno stanje, katerega glavna znacilnost je povecana tvorba traheobronhialne sluzi, ki je posledica draženja sluznice z razlicnimi škodljivimi dejavniki, najpogosteje s tobacnim dimom. Sluz se izloca s kronicnim ali ponavljajocim se produktivnim kašljem, in sicer vecino dni v treh mesecih na leto, vsaj dve leti zapored.

Morfološke znacilnosti so hiperplazija cašic in zadebeljene bazalne membrane v bronhialnem epiteliju, hipertrofija gladkih mišic v stenah dihalnih poti in hiperplazija submukoznih žlez (namesto 40 zavzamejo tudi do 70 debeline stene → indeks po Reidovi je tako 0,7 ) z razširitvijo žleznih izvodil. Dihalne poti pogosto kažejo vnetne spremembe (celicna infiltracija, edem stene). Spremembe parenhima se kažejo najprej v malih dihalnih poteh.

Emfizem

Je cezmerna razširitev dihalnih prostorov distalno od terminalnega bronhiola. Zaradi izginevanja alveolnih pregrad se zmanjšuje število kapilar, dihalni prostori pa se združujejo v vecje prostore, ki imajo manjšo površino za izmenjavo plinov. Zaradi unicevanja pljucnega parenhima se zmanjša tudi elasticnost pljuc in radialna trakcija na male dihalne poti, ki se zato zožijo. Poleg tega male dihalne poti postanejo atroficne, njihove stene se stanjšajo, njihovo število pa zmanjša.

Locimo razlicne oblike emfizema, glede na razporeditve v lobulusu:
• Cenrtolobularni → unicen je respiratorni bronhiol
• Panlobularni → unicen je celotni lobulus
• Paraseptalni → unicen je periferni del lobulusa

Več informacij preberite na spletni strani: http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=1363%5B/i%5D%5B/b%5D

KOPB oziroma kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezen dihalnih poti.

Po definiciji je to kronično, pocasi napredojuce bolezensko stanje z difuznim zoženjem dihalnih poti, ki se v nekaj mesecih bistveno ne spremeni. Po bronhodilatatorjih (zdravila, ki širijo majhne dihalne poti) in drugem zdravljenju se obstrukcija delno zmanjša. Bronhialna odzivnost na histamin je povečana. Bolezen obsega kronični bronhitis in pljučni emfizem. Kronični bronhitis ima bolnik, ki kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece letno dve leti zapored.

Statistike pokažejo, da okoli 20% vseh kadilcev zboli zaradi KOPB. Prevalenca KOPB po vsem svetu narašca. Po zadnjih podatkih ocenjujejo, da vsako leto zaradi KOPB umre več kot 2,75 milijona ljudi, več kot 600 milijonov ima znake bolezni.

Napovedano je, da bo do leta 2020 v Ameriki KOPB tretji vzrok smrtnosti. V Sloveniji je okrog 15.000 bolnikov s KOPB, od tega okoli 1400 z že napredovalo stopnjo bolezni. Najtežjih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje s kisikom na domu, je pri nas okoli 400.

Vsi ti podatki so le orientacijski, kot vrh ledene gore, saj se smatra, da je diagnosticiranih le 20-30% bolnikov.

Več informacij je dostopnih na http://www.ne-kadi.com/priloge.htm%5B/b%5D

Opustitev kajenja pri bolniku s KOPB je edini ukrep, ki prepreči hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki je že nastala na pljučih, pa je nepopravljiva. Z zdravili le lajšamo bolnikove težave.

1. Najpomembneje je, da posameznik čimprej popolnoma preneha s kajenjem cigaret. Opustitev kajenja dolgoročno prinese večje pozitivne učinke na pljučno funkcijo kot zdravila.

2. V največji možni meri naj se izogiba okužb (virusnih, bakterijskih). Priporočeno je redno letno cepljenje proti gripi ter občasno proti pnevmokoku. Hkrati je pomembno, da oseba ne jemlje antibiotikov, če ne gre dokazano za bakterijsko okužbo, saj (pre)pogosta uporaba antibiotikov povečuje odpornost bakterij. Izogibati se je treba zaprtih javnih prostorov v času epidemij viroz, predvsem v hladnih mesecih.

3. Zaželeno je, da izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic. Dihalne mišice so zelo pomemben del dihalnega sistema. Z rednimi vajami za njihovo krepitev (demonstrirajo jih fizioterapevti) zmanjšamo občutek težke sape ter izboljšamo učinek izkašljanja nabrane sluzi v bronhijih.

4. Predpisuje se redna telesna aktivnost. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi ostale mišice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj fizično aktivne, manj se gibljejo na svežem zraku in so bolj podvržene okužbam. Ne smemo zanemariti tudi socialnega vidika – skrb za fizično kondicijo in druženje z ljudmi sta dejavnika, ki bistveno zmanjšujeta možnost pojava depresije, ki je pri hujših stopnjah bolezni pogosta in pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Vsekakor pa se je pred začetkom vadbe pametno posvetovati z zdravnikom.

5. Priporočljivo je skrbeti za kvalitetno prehrano. Kronični pljučni bolniki so nagnjeni k hujšanju, kar je slabo. Življenje oseb s KOPB, ki imajo podpovprečno težo, je krajše od tistih z normalno težo. Hujša se namreč tudi v mišice, ki so, kot že vemo, zelo važne za dihanje. V veliko pomoč pri izbiri prave hrane in ustrezne kalorične vrednosti živil so nam lahko dietetiki.

Kaj pa srce pri KOPB?

Ko bolezen napreduje in se preko pljuč v kri absorbira vse manj kisika, se žile, ki sodelujejo v srčno-pljučnem obtoku, zadebelijo. Posledica je povišan pritisk krvi v njih, kar postopoma vedno bolj obremeni desno stran srca, ki mora ta pritisk premagovati. Sčasoma srce tega ne zmore več in začne „popuščati”, kar se kaže v nastajanju oteklin (tipično) okoli gležnjev ter golenice. Otekanje nog je torej znak, da je kot posledica KOPB prizadeto tudi srce.

Več preberite na http://www.mb-lekarne.si/index.php3?p=kopb%5B/i%5D%5B/b%5D

Veliko bolezni poteka prikrito. Povečan krvni tlak, sladkorna bolezen, rak. Zakaj? Zato, ker dolgo časa ne povzročajo nikakršnih težav oziroma tako malo simptomov, da jih bolnik zanemari. Simptomov ne zazna kot znakov, ki bi utegnili napovedovati hude zdravstvene probleme.

Preberite prilogo: Zakaj bolniki s KOPB ne vedo, da so bolni?

Epidemiologija

KOPB je med glavnimi vzroki zbolevnosti in umrljivosti v razvitih državah in tudi v deželah v razvoju.

Naraven potek bolezni
Za KOPB je značilna postopna in nepopravljiva izguba pljučne funkcije. V normalnih okoliščinah doseže pljučna funkcija najvišje vrednosti v starosti 20 – 25 let in temu obdobju nato sledi postopni upad, ki je posledica staranja. Najzgodnejša stopnja KOPB se zato lahko kaže kot nepopolni razvoj pljučne funkcije, sicer pa kot njen pospešen upad.

Umrljivost
Umrljivost zaradi KOPB v Sloveniji je bila 1994 28, 2 na 100.000 prebivalcev in je v letih 1989 – 1992 porasla za 32, 2%. Višja je pri moških (41,8) kot pri ženskah (15,4) in pri obeh spolih v porastu v letih 1989 – 1992 in nato upada v letih 1993 – 1994

Podrobnejše informacije preberite v prilogi: Strokovna izhodišča za smernice za obravnavo bolnika s KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je značilno zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen.

Kronično vnetje povzroča strukturne spremembe in zoženje malih dihalnih poti. Propad elastičnih vlaken poveča komplianco pljuč, zaradi česar se podaljša faza izdiha.

Patološke spremembe značilne za KOPB najdemo:
– v proksimalnih dihalnih poteh
– perifernih dihalnih poteh
– pljučnem parenhimu
– pljučnih žilah

Podrobnejšo predstavitev preberite v prilogi: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)