Odnos se je tako zapletel da sva se sporazumno dogovorila da nima smisla vztrajati v njem in že nekaj mesecev ne živiva skupaj. Formalno ločena še nisva, ker se morva še glede hiše dogovorit in nekaj ostalih nepremičnin. Prvi mesec niti ni bilo tako hudo, sedaj pa je vedno bolj. Žalost in tudi jeza me spremljata. Tudi bojim se kako bom lahko sama za vse zmogla. Otroka imata svoje družine in ne živita v bližini, pa tudi ne maram ju obremenjevat. Vpisala sem se na tečaj orientalskega plesa in veliko se sprehajam s psom, vendar v meni je neznosna teža za katero se bojim da ne bo izginila. Pred leti sem zbolela za depresijo in bojim se da me spet ne bi potegnilo v njo.

Draga “Vesna Veronica”!

Morda res ni tako preprosto, da se ločiš, ko ti z nekom ne gre. V praksi vidim, kako ljudje trpijo še bolj, ko gredo narazen, kot so trpeli, ko so bili skupaj. Redki so, ki jim gre bolje, večina pa se utaplja v vedno novih poskusih srečnejšega skupnega življenja, ki pa to ni, ampak je dostikrat vse še težje kot v prvem odnosu, ki so ga končali z ločitvijo.

Ni mi še čisto jasno, zakaj je tako, ker sem morda še malo premlada in premalo izkušena, rekla pa bi, da ljudi boli to, da ne razčistijo med seboj in potem nesejo to culo v nov odnos in zraven dodajo še druge zadeve. Oziroma ja, v bistvu so že v prvi odnos prinesli nerazčiščeno od doma, z mamo in očetom. To je kot 1 urok oz. pravilo, ki ga ne more prekršiti nihče, če pa ga, mu ni nič kaj dobro.

Morda ni pametno, da si sama v tem. Kaj pa, če bi šla pogledat še na kakšen Forum, kjer se pogovarjajo o izkušnjah ob ločitvi oz. razvezi, kot je uradno prav? Lahko ti tudi svetujem, da pokličeš na Frančiškanski družinski inštitut ali pa kakšen dober CSD-kjer bi ti lahko priporočili kakšnega dobrega terapevta, za kakšen pogovor, 2?

Ker veš, lepo je, da greš na orientalski ples in pelješ ven psa, vendar kaj ti to pomaga, če v sebi trpiš in ne moreš prav dobro uživati v teh stvareh? če sta tvoja glava in srce polna bolečine zaradi ločitve?

Na tvojem mestu bi malo obrnila potek dogodkov in začela s tistim pravim zase, vse ostalo pa se bo potem zgodilo samo od sebe in te bo tudi bolj osrečilo.

Za danes toliko, bi bila pa vesela, če še kaj napišeš in se bom še česa spomnila!

Maja