operacija ščitnice
jaz nimam lepih spominov na operacijo, tudi izkušenj ne, zato težav in komplikacij raje ne bom delila z vama
če že prejemata medikalno terapijo, potem z njo absolutno nadaljujta do operacije, naprej ni odvisno od vaju. strah poskušajta obvladati, možne posledice odmislit. bolj bosta o tem razmišljali, več je lahko narobe. vama govorim iz izkušenj, ki so za mano.
moja operacija ni bila lahka, zato ne moreta soditi ne po meni (telesno okrevala sem več kot pol leta, psihično dlje), ne po ostalih. primeri bazedovk so različni, zato poskušajta dobiti dobrega specialista in mu zaupajta. vsa vprašanja in skrbi zaupajta kirurgu, ko bosta šli na posvet k njem. le on vama lahko odgovori o vsem točno za vajin primer.
do operacije delajta na tem, da se umirita. psihično se okrepita. veliko časa preživita v naravi, sprehodi, sproščanje. to vama bo pomagalo, da ne bosta napeti, da bo telo čimbolj sproščeno in pripravljeno na operacijo.
srečno obema!!
Uf, ni prijetno tega brati. Vseeno hvala. Če ti ni težko, bi te vseeno prosila, da se mi oglasiš na mail [email protected].
Mene je najbolj strah, da bom ob glas, saj je ščitnica res zelo, zelo povečana in lahko mimogrede prerežejo glasilko…
O postopku operacije, okrevanju, vse to vprašajte svojega zdravnika. Meni so odstranili najprej eno stran ščitnice in ker je bila rakava so se odločili in odstranili tudi drugi del. Ta del pa ni bil rakav. Strah me je bilo operacije tistega jutra a dajo ti tableto za pomiritev in te odpeljejo v operacijsko. Je pa najbrž fino, če si prvi zjutraj na vrsti, da nimaš časa preveč za razmišljat. Sama nisem imela nobenih težav. Mislim pa da sem bila na bolniški mesec dni. In v tem mesecu sem bila polna energije, zunaj je bila pomlad, krasno, še danes imam lepe spomine na te dni, ukvarjala sem se sama s sabo. Danes sem brez ščitnice in zato moram vsak dan jemati tablete. Počutim se dobro.
Torej,. brez strahu.
Enako tudi pri meni, dve operaciji, sedaj ok. Kar se je zdelo meni hujše kot obe operaciji je edino to, da sem morala it potem na jodiranje (ker je bil rak ščitnice) in sem morala bit 14 dni stran od svoji otrok.
Tako da, nič bat, operacija je rutinjska.
Je pa res, da je odvisno od posameznika, kako to vpliva, koliko si psihično močen.
Srečno.
Če te še kaj konkretno zanima mi lahko pišeš na [email protected].
Bila sem operirana pred dvema letoma zaradi raka ščitnice. Ni bilo nič posebej hudo, niti operacija, niti jodiranje. Zdaj jemljem vsako jutro tablete in to je to. Je pa zanimivo, da me od operacije naprej zelo zebe, ko so še vsi v kratkih rokavih, sem jaz v dolgih, kaka stopinja, dve mi gresta navzkriž.
Ima še katera podoben problem? In na koliko časa hodite na kontrolo?
