Jemljem antipsihotik Kventiax. No, že ko preberem čemu je namenjen, se mi zdi, da ga nekako ne rabim. Blodnje, halucinacije… To mi je povsem tuje. V splošnem sem začel obiskovati psihiatra, zaradi depresije, ki je nastala zaradi pomanjkanja ljubezni. Vse lepo in prav. Jemal sem asentro…. Zmaga… Odlično je delovala name. Potem Zyprexa… Sem bil že zelo zaspan, že takrat sem spal tudi po 12 ur na dan in se zbudil zaspan. Zdaj mi je zdravnica zamenjala zdravila prav zaradi zaspanosti, Torej Kventiax. In še bolj sem zaspan. Grozno je. Nobene energije za nič, poleg tega več časa moram razmišljatei o tem, kar preberem… Skratka grozno je… sem povsem nefunkcionalen… Spim po 12 ur na dan, potem ena, do dve uri, da se sploh dvignem iz postelje in potem še cel dan na pol mrtev…Zdaj razmišljam, da bi jih nehal jemati, ker kot sem že rekel… Dvomim, da so zdravila, ki jih rabim, saj nimam nobenih halucinacij in blodenj….

Dragi “Pain”!

Zelo mi je žal, vendar ti prav veliko na temo zdravil ne morem in ne znam napisati. Sem pa prepričana, da bi se moral v zvezi s tem posvetovati z zdravnico, ki ti je Kventiax predpisala. Povej ji točno tako vse, kot si napisal nam. Če ne Asentra ne Zyprexa ne zdaj Kventiax niso opravili svoje naloge oz. so tvoje stanje še poslabšali, je zadnji čas, da tvoja zdravnica za to zve in ukrepa. Mislim, da je ona prva, ki bi morala iz-vedeti za to, kako se počutiš zaradi jemanja zdravil.

Bi ti pa rekla še, da so po moje zdravila bolj “bergla”, manj ali pa sploh ne pa tvoja “noga”. Namreč, če te muči depresija, jo lahko ublažiš ali pa čisto odsloviš tudi npr. s kakšno terapijo. Vsak od nas sam ve, koliko je motiviran, da zaživi bolj zdravo, srečno in zadovoljno. Dosti premalo se danes pove, da zdravila še zdaleč niso dovolj, da bi se počutili bolje. To je samo začetek ali pa opora v največji krizi. V nadaljevanju je treba vpreči vse sile in se z depresijo spoznati še na druge načine: torej terapija, branje ustrezne literature, večja fizična aktivnost (sprva gotovo zelo na silo), večja strukturiranost življenja…

Mogoče bi kaj zase našel še na spletni strani Društva DAM, ki se ukvarja točno z depresijo. Oziroma: Upam, da se bo oglasila še kakšna oseba, ki ima morda podobno izkušnjo z jemanjem zdravil.

Ne vem, če sem ti kaj dosti pomagala. Nekaj bo za začetek, drugače se pa še kaj oglasi.

Srečno!

Maja