Spoštovani,

pravzaprav ne vem, ali moja težava sploh spada v vaš forum, a enostavno ne vem, kje začeti z iskanjem konkretne pomoči, ki mora po mojem mnenju biti kompleksna.

Pravzaprav gre za mojo prijateljico. Stara je 23 let.Ima precej prekomerno težo in hormonske težave (PCO). Je zelo interovertirana oseba brez pozitivne samopodobe in samozavesti. Celota vsega napisanega se izraža kot izjemna stiska iz katere sama brez pomoči ne more, vse to pa vpliva na njeno socialno funkcioniranje in življenje nasploh. Od nekdaj je imela preveč kilogramov, vendar pa se predvsem v zadnjih letih vse to bistveno bolj izraža, saj je iz dobrovoljne in dokaj pozitivne osebe postala razdražljiva, hitro menjajočega razpoloženja in totalno nesamozavestna. Sama pravi, da ne je veliko, da pa si v večernih urah enostavno da duška, saj takrat ostane sama. Iz njega pripovedovanja razumem, da se zaveda, da bo morala nekaj narediti, vendar enostavno ne ve kako. Pred nekaj dnevi mi je rekla, da ima občutek, da je v njej nek psihični problem, ki je izvor vseh težav, a da enostavno ne ve kaj.

Sicer je iz urejene družine. Prijateljica je sicer čisto očetov karakter, ki je prav tako introvertiran, navidezno bolj hladen človek. Mama z njo prav zaradi njenega karakterja težko najde nek pravi stik. Oba starša si ji sicer zelo želita pomagati, a enostavno ne vesta kako.

Kot že povedano, ne vem, če ste pravi naslov za njene težave, niti ne vem, če gre v njenem primeru res za motnje hranjenja, bom pa v vsakem primeru vesela kakršnegakoli namiga, ki bi lahko pripomogel k rešitvi njenih težav. Pred 2 letoma je sicer že bila pri osebni zdravnici, ki jo je napotila k psihologu, ginekologu in endokrinologu. Zaključek je bil, da bo treba bo shujšati, psihologinja pa nekako ni zadela bistva, verjetno tudi zato ne, ker ji prijateljica enostavno ni bila sposobna povedati zakaj točno gre.

Hvala za odgovor.

Pozdravljena,

glede na opisano kar si napisala sklepam, da gre pri prijateljici lahko za kompulzivno prenajedanje. Značilno za to obliko motenj hranjenja je, da oseba poje večje količine hrane, hkrati pa ima malo obrokov čez dan. Posledica tega je, da se prenaje v nekem trenutku dneva, ko ne zdrži več. Prav ima, ko pravi, da gre za globjo stisko, ki jo na nek način rešuje s hrano. Že to, da ti toliko zaupa in pove, je ogromno z njene strani. Ponavadi se osebe ne prenajedajo, ko so prisotni drugi, v večini primerov se, ko ostanejo same. Razlogi za to so različni, vendar kljub vsemu nekako skupni, ko jih začnejo naštevati in spoznavati tudi drugim, ki imajo motnje hranjenja.
Problem sam od sebe ne bo prešel. Tvoja prijateljica ne more s tem prenehati, ker ne bi hotela ali ker nima dovolj močne volje. Pogosto so v ozadju napačna prepričanja kaj je razlog, da se redi, da več obrokov čez dan redi, da bo še bolj debela, če bo začela jesti običajne obroke hrane ipd.
Kaj torej lahko storiš ti? Poišči miren kotiček in primeren trenutek – lahko tudi počakaš, da sama spet omeni to temo. Kolikor sem razumela se kar pogovarjate o tem. Povej ji, da opažaš, da jo to bremeni in da jo imaš rada. Da si piskala pomoč zase in pisala na forum ter skušala izcveeti kako si lahko pomaga v tej težki situaciji. Lahko pred tem prebereš tudi kakšno knjigo o motnjah hranjenja npr. Ko hrana ni več hrana ali pa teh nekaj člankov na vrhu spiska sporočil, da boš vedela kaj se pri motnjah hranjenja dogaja – lažje boš tudi pojasnila njej, da razumeš, da s tem ne more prenehati čez noč in da bo težko premostila to sama. Oblike pomoči, ki so na voljo je podporna skupina za ženske z motnjami hranjenja – več o tem tudi na vrhu spiska sporočil. V takšno skupino se lahko vključi že v mesecu septembru na Ženski svetovalnici. Poleg tega se v okviru svetovalnice lahko tudi sreča z osebami, ki so same okrevale od motenj hranjenja in so sedaj prostovoljke na Ženski svetovalnici (ŽS). Lahko se odloči tudi za individualno svetovanje. V kolikor na ŽS nimajo več prostora za individualno svetovanje, poskusi pri MUZI ali na KOMZ-u. Drugače pa je še kar nekaj teh možnosti v LJ – razni psihoterapevti, psihiatri, ipd.
Pridobi informacije zase, da boš lahko pomagala njej. Predvsem poudari, da poiskati pomoč ni nič sramotnega in da jo tudi sama poiščeš kadar ne veš kako naprej.
V ozadju motnej hranjenja so globje stiske, ki vplivajo na človeka. Kadar se s tem ne more oseba soočiti je hrana eden izmed načinov, da se temu izogne – npr. čustva, namesto, da bi bila jezna gre jest, potem pa je jeznha nase ker je jedla. In to je začaran krog. Da bi prišla ven iz njega je potrebno delo na sebi. Vpogled kaj se dogaja in kako drugače kot s hrano reševati stiske. Za to je potreben čas, vendar je možno okrevati od MH.

Včasih je potrebno več različnih oblik pomoči, da najdemo pravo zase. Včasih se tudi zgodi, da se ne ujamemo z osebo, ki nam naj bi pomagala, vendar to ne pomeni, da ni nikjer nikogar, ki nam lahko pomaga. Ni enega recepta, ki bi veljal kaj narediti, da bo problem rešen. Je potrebno sprobati različne stvari. In kar pomaga nekomu, še ni rečeno, da bo tudi nam. Je potrebna vztrajnost in vzpodbuda, da je možno najti pot iz problemov.

LP

Tatjana

Spoštovani,

najlepša hvala za vaš izčrpen odgovor. Malo sem pobrskala po forumu in prebrala izkušnje in razmišljanja deklet, ki imajo težave s kompulzivnim prenajedanjem. Mislim, da ima prijateljica res težave s tem, čeprav detaljno njenega čutenja ne poznam.

Vse vaše nasvete bom upoštevala in ji predlagala možne rešitve. Ker prijateljica ni iz LJ, me zanimajo možne oblike pomoči za območje Velenja, Koroško, lahko tudi Celja.

Lep pozdrav.

Pozdravljeni,

v Celju na tem področju deluje psihoterapevtka Jožica Barbarič. Vendar je pri njej ena ura plačljiva 40 e, prihajate pa 1 x na teden 1 h oz po dogovoru lahko tudi manj kot 1x na teden. Njena tel. št. je 03/492-68-00 pa jo pokličite.

Drugače poleg nje, deluje tudi psihiatrinja dr. Vidmar Vengust Metoda, ona ima koncesijo, kar pomeni, da vzame ljudi tudi brezplačno, vendar pa nisem prepričana, če jemlje le mladoletne ali tudi polnoletne. Poskusite jo večkrat poklicati sami, kajti zaradi dopustov so trenutno psihiatri težko dosegljivi. Njena tel. št. je 03/492-75-75. Nikar pa ne obupajte, če jih ne dobite takoj. Potrebna je vztrajnost.

Poleg njih deluje še ambulanta za pomoč v duševni stiski – ga. Cveta Pahljina deluje tam. Na tel. št. 03/490-91-10. Mogoče vam bo kakšno infomacijo kam se še lahko obrnete po pomoč dala tudi ona.

Za Velenje in koroško na sploh pa nisem seznanjena. Lahko povprašate tudi pri kateri od omenjenih oseb, mogoče kdo kaj več ve.

Vso srečo.

Lep dan,

Tatjana