Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Spolnost Seksologija – želiva si spolnosti Moski po dolocenem obdobju osvajanja

Moski po dolocenem obdobju osvajanja

Pozdravljeni,
prosim ne me razumeti narobe le razumeti si zelim doloceno vedenje.
Bila sem 10 let v vezi z partnerjem s katerim sem odrasla tudi v spolnosti. Bil je izredno pozoren in tudi pri sexu sva se odlicno ujela. Na zalost se vse lepe zgodbice ne koncajo z “in zivela sta srecno do konca dni”… pa to tudi ni predmet mojega vprasanja.
Spoznala sem drugega partnerja, zblizala sva se in posledicno tudi pristala v posltelji. Stara sem 35 let in mislim, da zase lahko povem, da sem zelo cutna in strastna zenska. Rabim sex tako kot neznost in naklonjenost. V postelji vem kaj hocem in cesa si zelim, tega se tudi ne bojim povedati, vendar pa pri novem partnerju ne gre. Takoj na zacetku morda 1 mesec sva komaj cakala in cunje so kar letele z naju vedno, ko sva mela 10 min casa. Bil je pozoren in se mi je posvecal. Pa mine ta mesec in zdaj imam kaj…. tipa, ki je karnaprej utrujen, ki ce ze, me caka v postli na hrbtu in caka, da zlezem nanj in je to to, tipa ki niti ne ve kako zgledam tam spodaj .. da nebo pomote pricakuje pa oralni sex od mene … in to tudi pove.
Ko pridem v spalnico se pri meni kar film odvrti… tocno vem kaj bo rekel, kaj bo vprasal in na kaj caka, torej caka na to ,da ga oralno postavim pokoncu pol pa mi rece, ce se bom vsedla na njega in on lepo lezi naprej ravno toliko, da ne zvije rok pod glavo in prekriza nog. Mislim, do zdaj mi se ni podna zbilo ampak se pocasi bojim, da mi ga bo. Aja pa se to, tega sexa je tudi vedno manj. Zdaj sva bila na dopustu in sva v enem tednu 1x, spet po istem scenariju seveda. No se to bi dodala, ce je men do sexa tudi nimam problema to povedati … sam ko te nekdo parkrat odbije se mi ne da vec plazit po njemu in tudi malo me iritira in ne poskusam vec. Tudi z njegovo higieno je tako tako… vcasih se zmore do tusa prvlect, vcasih se mu pa tud ne da in oprostite ampak tolk se pa mam rada, da ne dam vsega v usta. Zadnjic sem se komaj zadrzala, ko me je nagovarjal k oralnemu sexu .. pa sem mela ze ravno na konc jezika “zakaj pa bi? Kaj pa ti meni nudis?” nocem biti zajedljiva ampak je dejstvo da postajam vse bolj frustrirana.
Dejansko ga mam rada in je v ostalih pogledih izreden in pozoren do mene lahko mi 1000 x na dan pove kako me ma rad me objame in je nezen in pozoren le v postelji je popolnoma brez fantazije … al pa ga ne privlacim in si me ne zeli, no ne vem tudi to sem ga ze vprasala, pa je zanikal.
A je mozno, ko tip dobi zensko za katero se je res trudil in jo na koncu dobil, da se enostavno preneha truditi. Da je pac njemu fajn kokr se mu da in da mu to zadostuje. Vedno bolj sem jezna in razocarana. Ma zelim si ljubezni in sexa in vsega kar spada zraven strast in pozelenje in pricakovanje in cutnost in …..
A je mozno, da sva absolutno nekompatibilna?
Hvala

Mary,
Razumem vašo razočaranost in jezo. Vsak odnos ima na začetku romantično fazo, ki se konča pri enih prej, pri drugih pozneje. In nato se začne delo na odnosu. Ene zadeve sicer tečejo same po sebi in smo z njimi zadovoljni. Druge nas frustrirajo. Ne moremo se izogniti razvoju, navadno pridejo življenjske prelomnice, spremembe, razvoj, stresi… in potrebno je odnos prilagajati in nekatere stvari postaviti na novo. Ugotovimo, da imamo različne potrebe, da smo se spremenili, in to je potrebno na novo vključiti v odnos. Pri tem pa ne gre za odrekanje ali, da moramo potrpeti ali se podrediti. Gre za medsebojno dogovarjanje, medsebojno upoštevanje in skupno spreminjanje. Tako je v vseh zadevah partnerskega odnosa in tudi v spolnosti.
Ne verjamem, da so ljudje iz romantične faze kar naenkrat nekompatibilni. Ohranjanje odnosa je učenje, kako živeti skupaj in raziskovanje, kako se lahko prilagodimo, da nam bo skupaj čim lepše. To je vzajemno delo, ki ni preprosto.
V vaši zgodbi vidim bolj vprašanje pripravljenosti pogovoriti se o razlikah, o potrebah, ki jih imata. In verjetno gre tudi za vprašanje načina pogovora. Ali se o vaših stiskah s partnerjem lahko pogovarjata na način, da bosta slišala drug drugega in tudi razumela drug drugega?
Veliko je še drugih vprašanj. Na kakšen način sta si zasnovala vajin partnerski odnos? Kakšna je vizija? Kaj ste si pri sebi postavili kot merilo kakovosti vašega partnerskega odnosa? In kako partner? In kako skupaj? In še veliko vprašanj, ki zadevajo funkcioniranje partnerstva. Tudi prejšnje izkušnje in njihov pomen v vašem življenju. Vse to je povezano z vašimi potrebami, na katere imate pričakovanja, da se bo partner odzval. O tem, kako se bo lahko odzval, ali se je pripravljen, ali vas sliši, kako on vidi, kaj je vaš delež, da vas ne sliši in ne upošteva… in še veliko tega – to vidim kot vsebino medsebojne komunikacije.

Pozdravljeni!

V vaših besedah je veliko razočarnja in jeze. Sem mnenja, da je to tema, ki se jo je dobro pogovoriti s partnerjem. Seveda na način, da bo slišal vaše želje, da bo znal razumeti, kako se počutite. Torej brez obtoževnja in poniževanja. Če lepo mirno vzdržujete način, ki vam ne odgovarja, ga on lahko upravičeno razume, kot da v tem načunu uživate in da vam je lepo. Ni to neke vrste pretvarjanje?
Čuti se tudi žalovenje za zvezo, ki pa je v tem smislu dobro funkcionirala. Lahko kaj, kar ste se naučili v preteklosti in je funkcioniralo porabite za naprej?
Vsekakor vam svetujem spremembo. Predvsem v komunikaciji. O tem vam je dovolj izčrpno pisal Albert.
Vem, da to ni lahko, da največkrat ne znamo. Imamo pa srečo, da se da veliko tega naučiti in da pri nas že obstaja kar nekaj dobrih učiteljev, ki znajo v človeku nati prave poti do kvalitetne komunikacije in pomagajo ustvariti odnos, ki je funkcionalen. Tako, da tisto… “Srečno sta živela, do konca svojih dni…”, ni tako iz trte izvito, je pa zato treba odnos negovati, oživljati in delati na iskreni in pošteni komunikaciji. Kvaliteten zavestni odnos je najbolj trdo delo, ki ga prevzamemo v življenju. In najbolje plačano!

Pozdravljeni,
in hvala vam za odgovora. Seveda tudi sama vem, da se moreva pogovoriti. Ampak karkoli bom rekla bo sprejel kot kritiko. Mar mislite da nisem poskušala??? Pa ne enkrat vsak dan… moj dragi, je človek, ki pozna sam eno resnico in to je njegova, popolnoma nezmožen sprejemanja kritike. In zdaj naj še jaz pridem z idejo, “da si želim drugače, več manj….ali karkoli”
Tolk poznam moški ego, da vem, kaj bi to pomenilo zanj.
Čisto banalen primer… enkrat sem v splošnem pogovoru omenila (popolnoma brez podtalnih namenov) da pitje piva pri moških povzroča impotenco zaradi vsebnosti estrogena v pivu. 3 dni ni govoril z mano. In zdaj sta mi oba predlagala naj se dotaknem tega s pogovorom…
Poleg tega sta sama rekla, da moje pisanje zveni kot žalovanje za preteklo vezo. Kaj mislite kako bo potem sprejel on?
Na način, ki ga bo razumel brez poniževanja in etc…. in kakšen je ta način? Ne razumita me napak hvaležna sem odgovorov ampak mi niso pomagali naprej… na idejo, da morem govorit sem tudi sama prišla. Kakšen je pa ta neponiževalen in razumevajoč pristop pogovora v tako delikatni temi mi pa nista podala.
Zato vaju še enkrat sprašujem. Kako ravnati v taki situaciji, pred sabo imate moškega zgodnjih 40 s preteklostjo, ki jo ima vsak. Romantičen po svoje, ponosen in zelo občutljiv že na napačno intonacijo besede v stavku. V konfliktnih situacijah se obrne in gre, nagle jeze, zelo hitro prizadet. Inteligenten in samosvoj.

Najina izkušnja, kako spregovorijo moški pri 40, kakor ga opisujete, je iz dveh virov.
Na naših treningih Modri ključ (Vezal) se učimo komunikacije med partnerjema, najprej veliko midva demonstrirava. Pogovarjamo se o družinskih vzorcih, ki smo jih prinesli v partnerstvo. To je izkušnja, ki jo moški najprej samo opazujejo in o njej razmišljajo. Nič ne zahtevamo od njih, niti da spregovorijo, samo opazujejo. Po ne več kot dveh srečanjih, so vsi taki moški doslej spregovorili. In spregovorili so o tem, kako so imeli oni vtis, da jih nihče ne bo razumel, pod črto so priznali, da so bolj nerodni za te zadeve, ampak ne brezbrižni. Da pa so se branili pred napadi njihovih žena, ki so nekaj hotele od njih. Po tem sta se partnerja uspela pogovoriti in izkušnja jima je spremenila odnos na dolgi rok.
Druga izkušnja je iz individualnih obravnav. Tu gremo še korak dlje. Najbolj učinkovita se je pokazala tehnika Imago dialoga (opisana je v knjigi Najina ljubezen – H. Hendrix). Poanta je v tem, da ima vsak svoj svet prepričanj in svetih stvari, do katerih smo zelo občutljivi. Res je lahko že ton glasu ogrožujoč, da se nismo pripravljeni pogovoriti, da zamrznemo – lahko za celo življenje. Ko zagotovimo varno okolje, si lahko partnerja z najino vodeno pomočjo ogledata svetove drug drugega in počasi se naučita razumeti te različne svetove in zgraditi medsebojno empatijo. To so občutljive zadeve, o katerih lahko poročam na način učinkov. Ne bi si pa upal dajati napotkov, kako se tega sami lotite.
To so veščine, ki jih ni mogoče pojasnjevati po pošti, ampak gre za zelo praktične zadeve, ki se jih je potrebno naučiti, jih izkusiti in vpeljati v vsakdanje življenje. To ni preprosto, zahteva pomoč. Ljudje pa, ki so se tega naučili, zagotavljajo, da gre za spremembo, ki poveča kakovost medsebojnih odnosov na dolgi rok.
Če ste iz bližine Kamnika, vas vabim na izkušnjo, ki je brezplačna. V septembru nadaljujemo z delavnicami Okrepčevalnica (informacije na http://www.vezal.si).
O tem, kako povabiti moža na način, ki zanj ne bi zbujal potrebe, da se brani, je pa še druga zgodba.
Spomnim se izkušnje enega treninga, kjer je gospa želela povabiti moža, da bi se ji pridružil, da bi samo slišal, kaj je njej pomembno; a ni hotel, ker je ves čas slišal, da mu podtalno sporoča: »Nekaj je narobe s teboj«. Ko je spremenila prepričanje in ga prosila na način, da bi njej veliko pomenilo, in da bi njegov obisk pomenil podporo njej, ker bi rada na tak način spremenila komunikacijo do njega, se je odzval. Pa to ni trik, temveč najprej nek premik v naših lastnih prepričanjih, ki zahteva nekoliko tveganja in zaupanja v dober izid.

Sorry, ampak meni se zdi, da se motiš, ko označuješ svojega partnerja kot inteligentnega, čustvenega in romantičnega. Bolj se mi zdi, da je nedorasel svojim letom in da samega sebe postavlja trdno na prvo mesto v tem vajinem odnosu. Če ti je v veselje tako živeti še naprej, potem kar izvoli.

Sama veš, da drugače ne bo šlo, kot pa da se iskreno pogovoriš o vseh težavah. Ampak tebe je že pogovora strah, ker se bojiš, da bo užaljen in prizadet, ter da bo trpel njegov EGO. Halo??! In kaj potem?? Če moški ni dovolj zrel, da bi znal poslušati konstruktivno kritiko, potem res ne vem, kaj delaš s takim otrokom.

Enkrat mu zvečer reci: “No, srček, kaj pa, če bi danes začela drugače? Ti me najprej obdelaj oralno, potem bom pa še jaz tebe. Pa tudi poze lahko malo spreminjava, a se ti ne zdi?” Če bo znorel zaradi takega predloga, potem se resno vprašaj, kakšno bo tvoje spolno življenje v prihodnjih letih.

Pa veliko sreče pri pogovoru ti želim!

mene pa resno zanima, kako dosežete, da se moški udeležijo vaših predavanj,če še do zdravnika ne morejo-vem, da so tisti,ki pridejo k vam že obiskali vsaj urologa.Prosim za namig, kako prepričati moškega, da bi šel vsaj na pregled.Sem hotela, da bi šel vsaj na letni pregled, ker naj bi ga opravil 1x letno zaradi prostate, pa mi ni uspelo.

Moj Odgovor boste našli v rubriki tega foruma “Prehiter izliv”, datum: 15.8.2009.

V koncni fazi vedno dobimo servirano, da smo sami krivi za stanje v katerem smo.
Tako je pokojni dr.Ruglj, ožigosal žene alkoholikov, da same držijo podporo svojim možem. Zdaj, ko sem sama rešena, zdaj se lahko strinjam, takrat pa sem bila užaljena in razočarana nad nerazumevanjem, celo takih strokovnjakov.
Moramo razumeti, da ima Mary svojega moškega rada, da bi tudi ona zanj storila vse in še več, kot je on takrat, ko se je trudil za njo. Dragi ji je zaspal na lovorikah, malo mu je upadla želja po spolnosti, libido, kot rečete, skratka čuti se varnega in oba vzdržujeta status quo. V letih, ko je ženska vroča kot afrika, občuti možev zapredek kot izgubljene priložnosti, zapravljeno življenje.
Sama bo razsodila, kaj ji vztrajanje v taki zvezi prinaša, vse pluse in minuse, vsa veselja in vse strahove (ljubosumje,…) in vsaj podzavestno pričela graditi svoje življenje tako, da bo bolj zadovoljna in zadovoljena.
Mary, če ti je to že uspelo, ti iskreno čestitam; če pa še ne veš kako in kaj, pa punca glavo pokonci in po jasno začrtani poti do cilja. Srečno.

Menim, da je komunikacija eden ključnih pogojev za vzdrževanje zveze. Pač enostavno mu predlagaj kaj ti je všeč in kaj si želiš saj če mu ne poveš ne bo mogel vedeti kaj želiš oz po čem hrepeniš. Pač daj mu vedeti da se mora zate še vedno truditi naredi ga malo ljubosumnega pač v tisto začetno fazo, ki je na začetku zveze.

Kakor koli pa se boš odločila pa se moraš po svoji presoji in ne kar menijo drugi, saj je najlažje za svoje napačne odločitve kriviti druge.

Lep pozdrav

New Report

Close