Pozdravljeni

Sama sem se trenutno znašla v začaranem krogu, ki se mu reče depresija. Moje sume mi je potrdil tudi zdravnik. Poskusila sem že veliko stvari, pa je za nekaj časa bolje, potem pa spet slabše. Rekla sem si, da bom se poskusila izobraževati v več smereh, morda se pa vendarle kje najde nekaj, kar mi bo lahko dolgoročno pomagalo.

Sedaj pa k mojem vprašaju. Kakšna je povezava med depresijo in oksidacijskim stresom? Kaj mi svetujete, da naredim, da se bom malce boljše počutila?
Hvala

Vse pohvale forumu, res je zelo dober.

Pozdravljena,

hvala vam za pohvalo in vesela sem, da najdete marsikatero koristno informacijo med branjem Foruma Oksidativni stres.

Seveda je povezava med depresivnostjo in oksidativnim stresom. spodaj vam bom prilepila odlomek iz clanka, ki je bil objavljen v priznanih strokovnih revijah. Podpisan pa je svetovno priznani klinicni center v ZDA, Mayo klinika:

STRAH in negotovost! Nespečnost, razdražljivost ali malodušje, brezvoljnost!
To je posledica STRESA, največjega porabnika ENERGIJE v organizmu in hkrati največjega krivca za nastanek škodljivih snovi, PROSTIH RADIKALOV!

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno! Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne!
Živčevje in hormonski sistem imata VEDNO prednost pred imunskim sistemom, krvožiljem, in ostalimi funkcijami! Ob dolgotrajnem stresu (nekaj tednov, mesecev!!) začne primanjkovati energije tudi za delovanje živčevja in hormonskega sistema!
Posledice pomanjkanja energije občutimo:
• najprej kot utrujenost, občutek nemoči, malodušje,
• v nekaj mesecih pa se razvije v kronično depresivnost, zlovoljnost, razdražljivost, napetost, TEŽAVE S SPANJEM, IZGUBA ŽELJE PO SEKSU, apetitu, raztresenost in pozabljivost, SLABŠA ODPORNOST .

Vir Klinika Mayo, 2006

Tako nekako se je dogajalo tudi z vami, kajne? Nekaj mesecev, ko sploh niste “opazila”, da se vam dogaja stres. V organizmu, celicah pa ga poimenujemo oksidativni stres ( preberite si na med.over.net pod Novice v juniju-cca 18.6. objavljen povzetek knjige o mehanizmu staranja; Biologija staranja ali biologija vecne mladosti).

Mogoce se enkrat, prav za vas:
Ta borba za celicno gorivo se v nasih celicah dogaja ves cas. Takrat, ko telo lahko tvori ATP-molekule (cel.gorivo) in sproti nevtralizira proste radikale, nastane v celici/ ali celicah t.im. homeostaza. To se dogaja v nekaj desetinkah sekunde IN SE ponovno rusi. IN NATO telo/ celice, ponovno vzpostavljajo harmonijo energije. Veckrat ko nasemu telesu to uspe, bolj smo energetsko stabilni in imamo “pod kontrolo” nase celicne metabolne procese. Ce pa tega nase celice ne morejo vzdrzevati, prihaja do kronicnega pomankanja energije (cel. goriva, ATP). Nekaj casa (dnevi, tedni) je nase telo sposobno ta manjko “upravljati”. To obcutimo kot stalno utrujenost, brezvoljnost ali razdrazljivost (odvisno kaksni smo po naravi- melanholik, kolerik, flegmatik, sangvinik).
A po nekaj mesecih ne zmore vec. TAKRAT pa nastopi tista zgoraj opisana racionalizacija: telo avtomaticno izkljucuje “nepomembne” organe, po vec mesecih pa tudi hormone, imunski sistem in zivcevje. In tukaj nastopi kronicna utrujenost, utrujenost. IN ena od oblik “nepravilnega delovanja” mozganskih in hormonskih celic se kaze kot depresija, malodusje. Pa nizja odpornost…..

1/ Najprej se je dobro oskrbeti s celicno energijo (ATP).Ko bo imelo nase telo / celice kombinacijo veliko elementov in snovi, ki so potrebni, da “imamo pod kontrolo oksidativni stres”, bo sposobno upreti se stresorjem in opravljati svoje naloge z dovolj energije. Da ponovno vzpostavimo dnevni, tedenski.. ritem teh homeostaz (pravocasna tvorba ATP in ciscenje prostih radikalov) potrebujemo nekaj casa. ODVISNO od hitrosti vasega metabolizma (eni ga imamo zelo hitrega, eni pa zelo pocasnega) in odvisno kako dolgo vase telo trpi pomanjkanje energije (ATP). VSAKDO, ki to vedenje razume in kupi za svoje, in vsakdo ki je redoljuben in discipliniran – MU USPE POSTATI ze spet vesel, zadovoljen, poln zivljenja. Ni pa enostavno in ne zgodi se takoj! (Tudi skuhati trdo kuhano jajce rabimo cas – 9 minut. Pred tem imamo samo mehko kuhano jajce.).
To je bila sedaj celicna hrana, ki je potrebna za delovanje.

2/ ZELO pomembna pa je tudi fizicna aktivnost. Najbrz ste prebrala v enem od odgovorov, da pomaga pri boljsi prekrvavitvi (prinasanju hrane in kisika do najbolj oddaljenih celic) in hkrati nam nas misicni tonus potiska limfo po telesu (ta pa odnasa strupe iz telesa; ce jo dobro potiskamo s pomocjo aktivnih misic, je hitrejsa in bolje zalije se tako oddaljene celice).

3/ Ne pozabite na sprostitev (joga, sprehodi, globoko pocasno dihanje!!!), na zabave in POCITEK!

DA PA SI NAJPREJ NAPOLNITE CELICE z gorivom in da sploh vso zgoraj opisano “masinerijo” lahko pozenete: Ali bi poskusila s Cellfood kisik za zivljenje kapljicami? Poglejte in preberite si studijo na fibromialgiji, kjer so bolnice VEDNO zelo depresivne in popolnoma brez energije. Boste videla, da se bo stanje izboljsalo – pa ne le za kratek cas. A priporocljivo ga je uzivati stalno, v pravih dozah(po nekaj mesecih ga prilagajte vasim aktivnostim, boleznim v okolju), saj s hrano ne dobivamo vec vseh tistih nujno potrebnih snovi, ki podpirajo bioloske procese, njihove sinergicne ucinke.

Vesela bom, ko mi boste cez mesec ali dva napisala – skoraj sem ze pozabila kako mi je bilo hudo!

Pogum, vzemite se v roke in si ne dovolite,

lp m

clanek v celoti:

OTRESIMO SE POSLEDIC STRESA!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• Vsakodnevna gospodinjska in družinska opravila – družinski proračun, vsakodnevno usklajevanje vseh želja in potreb posameznega družinskega člana,….
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.

Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!

Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006