kako naprej
Pozdravljeni!
Danes je za mano žalosten dan. Sem žena vdovca, ki ima dva otroka jaz pa imam enega svojega. Zelo hitro smo začeli živeti skupaj.
Velikokrat sem videla, da nam ne gre pa sem zaradi ljubezni do vseh poskušala. Imamo se lepo vendar le do takrat, ko so moja usta tiho. Priznam, otroke vzgajam sama. Le takrat, ko pa je tu moj mož je vzgoja mojega otroka trda, njegovih dveh pa zaščitniška. Moj otrok je najmlajši. Problemi nastanejo, ko poskušam njegove otroke vzgajati na “normalen način”. Okolica nam govori, kako lepa družina smo,kako se lepo ujemamo in kako lepo so vzgojeni odkar sem pri njih. Njegova otroka nista poznala ne osnovne nege, kaj šele kakršno koli dolžnost. Danes po enemu paru let znata pospraviti posodo, se umiti vsak večer, pospraviti mizo in hkrati na veliko godrnjati. Mož me ob problemu, ki ga naredita njegova otroka(neposlušanje, večkratne prošnje, velike pozabljivosti, lenobe-največji) v pričo otrok začne vzgajati. Pri njiju mi je že popolnoma zbil avtoriteto. Jezi me, da mi govori, da sem težka glede otrok, da preveč zahtevam, preveliko govorim,… Zakaj za “vrabca” ne udari po mizi, mi pridige pove kasneje, otrokoma pa razloži, da je potrebno poslušati?
Žal mi je moje družine, vendar ne morem več. Rada bi odšla. Tukaj nimam nobene podpore in nobene rame.
Problem pa je, ker nimam kam. Stanovanja nimam, in zaradi zdravstvenih problemov sem doma. Sprašujem kakšna je možnost, da bi ob odhodu prišla v materinski dom?
Vem, da ne zgleda vse tako hudo, vendar je.
Spoštovana Haly!
Sprašujete o možnosti sprejema v materinski dom. Predlagam vam, da pošljete pisno prošnjo za sprejem ali pa pokličete in se naročite na razgovor. Številka našega MD se nahaja v podpisu spodaj.
Suzana Gliha Škufca