Lep pozdrav!

Sem mamica dveh otrok, starih 3 leta in 2 meseca. Moja težava je, da se počutim zelo osamljeno. Problem pa ni v tem, da ni družbe okrog mene, le za sebe ne najdem prave prijateljice. Po dolgem razmisleku sem prišla do zaključka, da sem za to verjetno kriva sama, saj sem zelo nesamozavestna oseba, ki ne zmore povedati svojega mnenja in zelo hitro zardeva, zato se ljudem in situacijam, kjer bi lahko prišlo do konfliktov in kjer bi lahko bila izpostavljena ali na kakršen koli način napadena, izogibam. Zaradi enake težave sem že hodila k psihologinji in imela antidepresive po prvem porodu. Razlika od takrat in zdaj je ta, da se prej tega nisem zavedala, zdaj pa se tega zavedam in bi rada kaj storila zase.
Zadevo je definitivno poslabšal prihod drugega otročka, saj sem, kot je to seveda normalno, več ali manj vezana na njega. Včasih se dobim s kakšno drugo mamico na kavi, vendar zelo redko. To je pa tudi vse kar se tiče mojega družabnega življenja.
Rada bi pozabila na moje nelagodje v družbi in na moje zardevanje in začela normalno živeti. Ampak kako?

Draga mamica!

Zelo sem vesela, da si se obrnila na nas po pomoč, saj to nekako pomeni, da zaupaš odgovorom, ki si jih prebrala na Forumu.

Najprej bi ti rekla, da je vse to, o čemer pišeš, zelo “normalno” oz. značilno za čas, ko ženska postane mamica, sploh skoraj dveh naenkrat, s tako malo razlike med enim in drugim. Še posebej, ko pride drugi otrok, mamica v sebi doživlja velik razkol: na enem koncu jo ves čas potrebuje prvi otrok, na drugem pa še bolj drugi, ki je komaj prijokal na svet. Velikokrat ne ve, kateremu bi se prej posvetila, zato ima včasih občutek, da jo bo kar raztrgalo.

Lahko, da je ženska že pred rojstvom prvega otroka bolj občutljiva kot oseba, porod pa vse le še bolj potencira.

Ampak-to je vse dobrodošlo, namreč da nam otrok pritisne na vse možne tipke, da pride iz nas vse do zdaj nepoznano, da spoznamo še toliko več o sebi. In po navadi moramo potem s tem nekaj storiti.

Zdaj lahko še pišem in pišem, to in ono, vendar je bolje, da ti napišem konkretno, kako si morda lahko pomagaš.

Za boljše fizično in psihično počutje se lahko obrneš na gospo ANO KRUŠIČ KAPLJO, ki je zdravnica in homeopatinja: 031/369-409. Dobiš jo zjutraj med 7. in 8. uro ter popoldne med 15. in 16. uro, od ponedeljka do petka. Kaj več v zvezi z njo nameravam še itak napisati na Forum, za zdaj pa samo to.

V Jani št. 24 (16.06.2009) je bil objavljen intervju z dr. Resie Moonen, zdravnico homeopatinjo z Nizozemske, Gospa je povedala zelo zanimive stvari, predvsem za nas v Sloveniji. Če te članek zanima (ali pa še koga, ki pride na Forum), me lahko pokličeš na: 04/236-26-10.

Za kaj v zvezi z nesamozavestjo pa lahko morda povprašaš gospoda JOŽETA PEKLAJA s Centra za socialno delo LJ-Center, ki je izkustveni družinski terapevt. Pri sebi imam telefonsko številko: 01/475-08-00, za katero pa še preveri, če je prava.

To sta npr. dve možni poti iskanja rešitve za tvoje tegobe. Najbolj pomembno je, da najdeš nekoga oz. nekaj, ki oz. kar te najbolj nagovori. Ni njuno, da je prva oseba, h kateri greš, prava, lahko pa tudi je! Dobro je, da veš, da instant rešitev ni in da je treba včasih zelo garati, da nas neka zadeva neha grabiti za vrat. Predvidevam pa, da imaš močno motivacijo za to predvsem zato, ker imaš dva majhna otroka, ki te potrebujeta celo. Zato bosta toliko časa “drezala” vate, dokler ne boš res takšna.

KJER JE VOLJA, JE TUDI POT!!!

Če te še kaj zanima, piši, drugače pa-srečno!

Maja