kako ljubi zlorabljena oseba
pozdravljene(i)!
Vsak od nas je bil že kdaj zaljubljen in občutil metuljčke v trebuhu. To je čas, ko imamo polno zagona, poleta in občutek da bi lahko poleteli.
Ta občutja so normalna, za navadne smrtnike,če temu tako rečem.
Kako pa ljubi zlorabljena oseba, ste se kdaj vprašali?
Pri nas zlorabljenih pa gre takole; vsak, ki nam nameni nekaj svojega časa ali nam da vedeti, da mu za nas ni vseeno, se mi nanj navežemo. V tem človeku najdemo neko odrešilno bilko, ki nam je vse. Želimo ga imeti zase in ga ne želimo deliti. Tako kot nas storilec ni delil z drugimi, ampak je bila to najina skrivnost.
Morda se vam to ne zdi logično, normalno,vendar to so naša razmišljanja in tega smo bili naučeni.
Izhajamo iz tega in strašno trpimo, ko nimamo ob sebi človeka, ki mu zaupamo.
Seveda zamenjujemo ljubezen z prijateljstvom ali samo z prijaznostjo človeka.
Ker imamo pomešane pojme seveda mislimo, da smo se odločili za pravo osebo, ki jo bomo imeli radi, jo ljubili.
In da nam bo ta oseba brezpogojno stala ob strani, bila samo z nami, da mu naša družba bo dovolj. Ker tega ni, prihaja do krega v partnerstvu, češ kako smo nerazumljeni in bogi, ter osamljeni. Ker so ti občutki nam znani,je še toliko težje živeti s tem, ker se vsak dan znova in znova počutimo zlorabljeni in zavrženi.
Začne se zopet začaran krog iz katerega ne znamo, ne zmoremo. Obupujemo dan za dnem. Kajti sebe ne krivimo za to stanje, ampak partnerja, da se nam premalo posveča, da nam ne stoji ob strani.
Kako si lahko taki kot smo pomagamo? brez muje se čevelj ne obuje, pravijo. Predvsem je potrebno začeti delati na sebi, rešiti svoje travme iz preteklosti, ki jih vlečemo v sedanjost in prihodnost.
Pomeni veliko trdega dela, kjer ni ovinkov in bližnjic. Kjer ni tekmovanja z nikomer, le s samim seboj.
Potrebno je vložiti veliko potrpljenja, vztrajnosti, trme in samodiscipline.
Če imamo vse to, imamo možnost, da se bomo osvobodili navidezne sreče, ki nam kazi resnično srečo in pot do samega sebe.
Zdravo.
Pozorno sem prebrala tvoje sporočilo in me zanima če to res za vse velja. Jaz sem bila tudi zlorabljena že leta in leta nazaj. Sedaj sem odrasla ženska vendar se ne morem zaljubit, imam ogromno prijateljev, sem odprta in vesela. Vendar ne zaupam dostim ljudem, sploh pa si ne želim imeti nobenih spolnih odnosov več. Kot študentka sem imela še nekaj malega potem pa ne več. Lahko rečem, da sem že leta brez spolnih odnosov, brez fanta in nič ne progrešam. Ali je to tudi posledica zlorabe in si lahko samo žalostno priznam da sem frigidna? Večina prijateljev se sprašuje kako zdržim brez, meni pa sploh ni problem, še pomislim ne.
Pozdravljena,sin sin!
Opisala sem zgodbo mnogim žensk, ki seveda ima tudi odstopanje,kot pri vsaki stvari. Nečeloma pa to drži.
Zakaj se ne moreš zaljubiti sprašuješ? zato,ker si daleč v podzavest predala to zlorabo in tudi spolnost. Ne dovoliš si več, da bi te lahko še kdo tako zelo razočaral,prizadel, kot te je on takrat.Na nek način si zaklenila svojo kletko čustev. In nikakor nisi frigidna. Vse to je odraz spolne zlorabe, ki čaka da jo predelaš, da boš lažje živela naprej, brez sence dvoma iz preteklosti.
Srečno!
Živijo ga. Maja!
Prebiram po vašem forumu, ker ravno iščem odgovore na svoja zastavljena vprašanja… Naj vam omenim, da sem se sam znašel v takšni težavi in sicer zanima me kako ljubi oseba, ki je bila spolno zlorabljena? Z dekletom sem skoraj 4 leta v resni zvezi in šele pred kratkim sem zvedel, da je bila moja draga v rani mladosti spolno zlorabljena. V vseh teh letih sem opazil njeno čudno obnašanje, kar je verjetno posledica iz njenega nesrečnega otroštva oz. rane mladosti… Dostikrat se sprašujem kako naj se obnašam do nje, kako naj ji pomagam itn… Moram vam povedati da jo iskreno ljubim in bi ji zelo zelo rad nekako pomagal. Kam naj se obrnem? Kaj mi svetujete?
Pred kratkim mi je omenila, da je prišlo vse za njo in da bi rada malo premora… da mora sama s seboj dati to skozi(razčistiti) in če jo razumem naj ji ne težim, naj jo ne nagovarjam k sexu. V bistvu sem sam zmeden. Ko se spomnim da sva še pred kratkim znala tudi po večkrat na dan, se vprašam sam s seboj kaj je narobe? Je ne privlačim več, se je zaljubila v koga drugega itd. Dvomim v to drugo, da se je zaljubila v drugega, ker če bi se verjetno bi me dala na čevelj. Mislim da dekle res potrebuje pomoč!? Kam naj se obrneva in ali je bolje da skupaj iščeva rešitev ali mora to ona sama? Jaz sem ji vsekakor pripravljen pomagati, ji stati ob strani na vsakem koraku, ker mi to dekle pomeni veliko! Brez nje ne vidim smisla življenja, brez nje mi je vse nesmiselno… Že ko se malo skregava se počutim grozno in ko kdaj kaj nepremišljeno izjavim, ter vidim da sem jo nekako spravil v slabo voljo, se počutim zelo “bed”. npr. danes sem ji omenil da se je ful želim, ji pokazal fotografijo, ki je v sexy spodnjem perilu, ji rekel da to pogrešam in sem jo s tem prizadel 🙁 Bilo mi je zelo žal, da sem to izjavil. S tem je nisem hotel nagovarjati k sexu, le hotel sem ji povedati da jo ljubim in imam rad… Itak da pogrešam najino spolno življenje. Sprašujem se kako je to mogoče? Je res nekaj prišlo za njo in morava(mora) poiskati pomoč? Še enkrat vas prosim za nasvet, ter vas lepo pozdravljam!
Z spoštovanjem, x-y…
Pozdravljen!
Veseli me, da se je oglasil nekdo, ki je tudi priča vsemu temu v partnerstvu. Velikokrat se zgodi ravno to, kar piše v omenjenem postu zgoraj. Lahko povem svoj primer. Odkar vem zase, sem ” izstopala ” od vseh ” normalnih ljudi “, pa nikoli nisem povsem vedela zakaj. Težko obdobje je bilo in še težje, ker sem morala živeti s to neznanko v meni. Tudi sama sem bila v zvezi, ko se je pri meni prebujala zloraba iz otroštva. Z besedami je težko opisati vso to grozo, občutke strahu, nemira, ki se mi je porajal v glavi in tudi v komunikaciji med ljudmi. Težko je prenesti že samo resnico in sam sebi se gnusiš, dvomiš o sebi in dvomiš o zvezi ( če si v njej ), dvomiš o partnerju. Da ne omenim, da sebe pravzaprav ne poznaš več in ne poznaš več lastnih občutkov. Sama sebi sem šla na živce in ni mi bilo to všeč. Kakor mi niso bila všeč vprašanja ” zakaj si taka, kaj je narobe ” ali pa ” kaj sem ti storil, da tako sedaj gledaš name “. To je samo en niz vprašanj, ki se partnerju porajajo v glavi. In seveda partner misli, da ga ne maramo več, da ga zapostavljamo ali pa morda imamo koga drugega ogledanega. Nič seveda ni res od tega. Vse to so le strahovi, občutki nemoči, občutki, da smo kar naenkrat prikrajšani za nekaj in ni pošteno to do nas. Vse to občuti tudi partner. Kako pomagati je bilo vprašanje ? Hm, nekega pravila ni. Recimo meni bi veliko pomenilo, da bi slišala besede ” sem ti na razpolago za pogovor, kadar boš izrazila željo zato “, ter, da mi zaupa, da me ima rad .. Ravno pogovori ali besede, kaj je nekoč bilo in sedaj tega ni, pripeljejo na pot in stisko nazaj. Kot recimo zgoraj omenjaš, da si ji pokazal sliko in ji povedal, da je seksi v tem. Njej je zazvonel alarm v glavi ” še eden tak, ki me želi izkoristiti ” zato se je zaprla in imata nihajočo komunikacijo trenutno.
Morda se sprašuješ zakaj alarm, saj te vendar pozna, sta toliko let skupaj, do sedaj sta imela to in ono !?! Te je poznala in je poznala sebe, trenutno pa je zmedena, ranljiva, odtujena, odmaknjena, morda zadirčna, morda tiha ( molčeča ), boji se lastne sence, lastnih stavkov, boji se tebe, tvojih besed in tvojih dotikov.
Zanjo je to težko obdobje in seveda tudi zate. Pomagaš ji lahko s tem, da se morda opogumi in spregovori o tem, da ji poveš, da ji boš vse verjel, da se ji ne boš smejal, da jo boš podpiral, da ji boš pomagal pri vsem tem. Seveda si mora vse to najprej želeti sama in to brez neke prisile. Če sta z Ljubljane, naslednji teden pričnejo z skupinami za take ženske, bi ji koristilo in naj ne odlaša preveč. Kajti z odlašanjem si bo samo podaljšala agonijo vsega skupaj.Prilagam link
http://med.over.net/forum5/read.php?48,7161878
Upam, da sem ti razsvetlila malo ozadje celotne slike ! Seveda pa lahko še kaj vprašaš, če te bo zanimalo !
Srečno !
Pozdravljeni,
tale tema je že malo starejšega datuma, a vseeno pišem kar sem, saj se mi zdi, da so že tako zadeve na teh forumih preveč raztreščene.
Torej, s fantom sva skupaj približno pol leta. Že od prvega dne se zelo veliko in odkrito pogovarjava, zato mi je že zelo kmalu povedal, da je bil kot otrok zlorabljen. Jaz v tistem trenutku nisem vedela, kako naj odreagiram, ker s takimi zadevami nisem imela nikoli do takrat izkušenj. Nisem vedela, kaj naj mu rečem, kaj naj ga vprašam … Nisem ga želela užaliti ali ga spraviti v slabo voljo ali zgubiti njegovega zaupanja, saj se o teh zadevah ni še z nikomer pogovarjal.
Ta dogodek in slabi odnosi z družino so zelo zaznamovali njegovo samopodobo, ki je zelo nizka. Posledično je zelo ljubosumen in ima težave z zaupanjem. To pa se vse odraža v najini zvezi. Drugače se razumeva, se imava lepo skupaj … Vendar se on zelo težko sprosti in pozabi na to, da ni popoln. Misli, da je grd, nesposoben … Da kaj jaz sploh počnem z njim …
Maja, zanima me, kako mu lahko pomagam. Kaj naj mu rečem, kako naj odreagiram, ko ima te svoje ‘napade’ jeze … Meni je zelo težko, ker ga imam rada in me boli, ko ga gledam, kako trpi …
Pozdravljena!
Karkoli boš storila ali ne – storila tvojemu fantu ne bo prav. V sebi ima vzorec, ki ga mora sam spremeniti oz. predelati. Seveda lahko ob pomoči tebe, če bo tako želel.
Ima nekaj možnosti ;
– lahko gre na induvidualni pogovor v kakšno društvo
– lahko prebere kakšno knjigo na temo samozavesti
* ena dobrih knjig je : Čar samozavesti od Susan Jeffers
* za predelavo zlorabe : Pogum za okrevanje ( toplo priporočam ) za oba
Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje
* morda, glede staršev : Strupeni starši
: Me imata kaj rada
: Srečal sem svojo družino
Ko bo prebral katero od naštetih knjig, bo lažje razumel sebe in svoje občutke. Ne bo imel toliko jeze, sovraštva, ljubosumnih izpadov. V svoji biti, je še vedno ” majhen otrok ” in ne znajde se. Pokaži mu luč na koncu tunela. S tem bosta pridobila oba.
Potem pa samo pogovor, pogovor, pogovor da tisto piko na i. Sčasoma je lahko odnos veliko boljši, zrelejši in negovan, ter trden.
Srečno!