Pozdravljeni

NE vem, če sem se obrnila ravno na pravi forum, pa vendarle, bom poskusila. Morda mi boste lahko svetovali na koga naj se obrnem. Gre se namreč za stvari, ki sem jih navedla v naslovu.

Kako vemo, kdaj smo še pod vplivom stresa, kdaj pa je naše telo že podvrženo paniki ali kakšni drugi ,,bolezni,,? Poleg tega me še zanima, kako lahko njabolje pomagamo našemu telesu ohranjati vitalnost, skratka kako mu pomagamo, da nam bo čim dlje čim bolje služil? Mnogi pravijo da tudi tako, da se ga naučimo poslušat, vendar sama priznam, da imam kar se tega ,,poslušanja,, tiče kar nekaj težav in bi mi vsak nasvet prav prišel.

Hvala za odgovor in lep pozdrav

Micka

Pozdravljena,

meje so vedno zelo zabrisane, vsak posameznik ima razlicne pragove za upiranje stresom. ce organizem navajamo na stresne situacije, se jih tudi navaja in jih naslednjic lahko premaguje. Na tak nacin trenirajo sportnike – fizicne in psihicne napore jim postopoma dovajajo.

Poslusati svoj organizem – nekateri posamezniki so s to vescino rojeni, drugi se je pa lahko natrenirajo. Tudi pri nas pocasi nastajajo delavnice,psihoterapije kjer se ljudje v skupinah ucijo teh vescin. Dobro pa je izbrati taksne delavnice, ki ih vodijo vesci strokovnjaki psihologi, psihiatri.

Obvladovati stres: meditacije, joga, avtogeni treningi, vsakodnevnih nekaj minut sprostitve in globokega dihanja – to so vse oblike, kjer nase telo ucimo obvladovati stres. Nase telo, ko se nauci neke tehnike, jo kasneje v stresni situaciji lahko ucinkovito uporabi, da obvladuje strah, paniko, paranojo, moraste sanje,……
Tudi vsakodnevna rekreacija nam pomaga pri obvladovanu stresov, saj se razgibamo, dobro prekrvavimo vse celice telesa (da dobijo kisik in ostalo hrano) ter linfo, ki odplakne strupe iz telesa.Pa tudi pravilnega dihana se ucimo!
In pa prehrana – ali se zavedamo, da je danasnja hrana, pa ce je se tako bio ali organska ali… v vecini primerov osiromasena osnovnih elementov (“mrtva “zemlja) in hkrati onesnazena pesticidov, herbicidov, hormonov, antibiotikov,…….. zato je dobro, da ji dodajamo dolocena prehranska dopolnila, ki nam nadomestijo manjko elementov in snovi, ki jih ze dolgo ni v zemlji iz katere raste, pridelamo hrano.
Pocitek in spanje sta za nase telo nuno potrebna. In ne drzi vec, da tisti, ki dolgo spijo so lenobni. NI res! Samo nihov metabolizem, presnova je pocasnejsa in zato potrebujejo dalj casa. Zato je spanje tako zelo pomembno, da se ponoci presnovijo vse snovi, ki smo jih tekom dneva prebavili.

A nikoli ne moremo reci, da sedaj pa znamo stres obvladovati! Stresi se ves cas spreminjajo, nas presenecajo in mi se na nove strese privajamo.

Ali ste prebrala clanek o tem kako stres vpliva na nase telo in kaj vse se iz tega razvije?
Spodaj sem vam ga prilepila, preberite si ga, saj so ga napisali priznani strokovnjaki svetovni priznane klinike Mayo, po vecletnih opazovanjih, merjenjih posledic stresnih situacij. Cisto na koncu je tudi njihovo priporocilo kako se nauciti obvladovati stres.
Ce vas bo se kaj zanimalo, ali vam ni povsem asno, sem vam vedno na voljo.

lp m

OTRESIMO SE POSLEDIC STRESA!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).