Pozdravljeni

Z velikim zanimanjem prebiram vaš forum in moram reči, da sem se s prebiranjem odgovorov že veliko naučila. Bila sem na kavi s kolegico, ki je omenila, da naj bi bila bolj kot odsotnost oksidantov pomembno ravnotežje med oksidanti in reducenti v telesu. Skušala sem logično premisliti, pa vendarle nisem najbolj prepričana, ali trditev drži ali ne. Nazadnje sem se odločila, da zastavim vprašanje kar na forumu. Prosila bi vas, če mi lahko na zastavljeno vprašanje odgovorite, saj sem mnenja, da niso ravno vse informacije verodostojne, zato je potrebno biti precej pazljiv pri sprejemanju le teh.

Najlepša hvala, čestitke za forum in želim vam lep dan še naprej.

Polona

Pozdravljena Polona,

najprej, res hvala za cestitko! Zelo sem vesela, da tale forum prebirajo posamezniki in da se tudi marsicesa lahko ucijo.

Res je, kar vam je omenila kolegica. za nas organizem je optimalno, ko dosezemo ravnovesje v bioloskih procesih, ali t.im. homeostazo. takrat je resnicno pravilno ravnovesje med oksidanti in reducenti (ce uporabljamo zelo kemijske izraze; jaz sem biolog in raje upostevam citologijo, kjer se pa ravno tako vrsijo kemijski in fizikalni procesi). A TO SE ZGODI LE ZA dolocen hip sekunde, potem se ponovno porusi. IN PONOVNO organizem poskusa vzpostaviti to ravnovesje.

Da mu pomagamo, moramo skrbeti za cim bolj raznovrsten vnos snovi (“celicne hrane”) in v majhnih kolicinah! Strokovnaki vedno bolj spoznavajo, da Organizem deluje po principu “manj je vec” ali sinergicnem ucinku, ko se elementi (snovi) med seboj dopolnjujejo in je zato njihov koncni ucinek veliko vecji.In tako tudi veliko bolj prijazen do nasih osnovnih celicnih mehanizmov delovanja. Tako tudi lahko vplivamo, da se nasa “bioloska ura” podaljsa, ker nastaja manj napak v samem prenosu informacij z DNA v celico in posledicno v ostalih celicnih funkcijah – da se degeneracija in proces staranja upocasnita in minimizirata. In to je najucinkovitejsa pot za podaljsanje svoje zivljenjske vitalnosti, radozivosti in s tem vsesplosne mladosti (uma, spomina, koncentracije, fizicne aktivnosti in to je sarm in zunanja lepota. Pa v bistvu niti ni tako pomembno kako zelo “zdravi” smo – vsak posameznik ima v sebi ze zacetke degenerativnih procesov in s tem nastavke za neko bolezen. A ce si zna prisluhniti, jo lahko ustavi, upocasni in ima pod kontrolo. “Simple as that”, kot bi rekli americani).
In to je vasa kolegica hotela povedati s tem ravnotezjem med oksidanti in reducenti. Zavedat pa se moramo, da jih je ogromno stevilo, enih in drugih!

Ce boste imela se kaksna vprasanja, vedno se bom potrudila poiskati odgovor.
Ravno koncujem z branjem zelo novega(2008) ucbenika o biologiji staranja. En povzetek bo tudi v kratkem objavljen na med.over.net. Vse se vedno bolj vrti ravno okrog oksidativnega stresa – koktajlu snovi, ki vplivajo nanj, o izrednem pomenu sinergije snovi in ionov, o t.im. epigenetiki – kako je nas genom samo potencial in kako na njega lahko vplivajo “dobro” ali “slabo” zunanji faktorji…..

(Kdor ima malo domisljije, si lahko predstavlja notranjost celice kako jo v vsaki stotinki sekunde zasuje/bombardira snop delcev, ki lahko ali pospesujejo,ali upocasnjujejo, zavirajo osnovne mehanizme celice. Lahko jih tudi popolnoma ustavijo ali poskodujejo.In ce imamo dovolj raznolike “obrambne” delce, potem se lahko cim bolj ucinkovito branimo…)

Zelim vam lep vecer in uspesen teden
m