Kako naučiti otroka računati??
Imam težavo.
Drugošolec naj bi znal računati na + in – do 100 brez prehoda.
Trudim se z njim, vsako popoldne vadiva, se učiva, a uspeha ni in ni.
Nikakor mu ne znam dopovedati kaj so desetice, kaj enice.
Npr. Če ima račun 84-23 mu nikakor ni jasno, da ima 8 desetic, od katerih mora odšteti 3 desetice in nato še enice.
Poskušamo s krogci, svinčniki, vse brez uspeha.
Branje, pisanje mu gre, števila pa prav nič.
Poleg tega velikokrat zapišuje števila narobe. Npr. namesto 23, napiše 32.
Prav strah me je, ko pomislim na njegovo prihodnost.
Saj je komaj v 2. razredu OŠ! Kaj še bo?
Mislim, da te po nepotrebnem skrbi. Ampak, ker nisem pedagog, bom ostal pri tem brez strokovne razlage. 🙂
Predvsem ga nauči podpisovati, pa naj odšteva samo navpično posamezne cifre brez razmišljanja o tem, kaj so desetice in enice – to bo že sam od sebe enkrat dojel.
POmoje mu preveč razlagate in ste ga čisto zmedli. Jaz se ne spomnim, da bi nam pred desetletji učitelji tako podrobno razlagali o deseticah in enicah.
.84
-23
____
61
Tudi to počnem.
Zamenjam npr. 10 majhnih makaronov za en velik peresnik. So majhni požki enice, peresniki desetice in podobno.
Ampak fant začne jokat, češ da ne zna, da se nikoli ne bo naučil, da v šoli vsi znajo.
Vsako popoldne, ko mu rečem, da greva računat najaprej plane v jok, potem začne trmariti in kot bi mignil so mimo 3 ure, novega znanja pa nič.
Predvsem ga nauči podpisovati, pa naj odšteva samo navpično posamezne cifre brez razmišljanja o tem, kaj so desetice in enice – to bo že sam od sebe enkrat dojel.
POmoje mu preveč razlagate in ste ga čisto zmedli. Jaz se ne spomnim, da bi nam pred desetletji učitelji tako podrobno razlagali o deseticah in enicah.
.84
-23
____
61[/quote]
Pisno sem ga že naučila, a v šoli ne sme tako računati.
Kolikor vem, poleg disleksije obstaja tudi diskalkulija ali tako nekako. To je motnja, pri kateri ima otrok težave s števili, velikostjo, urejanjem, posledično tudi z računanjem. Če gre slučajno za to, bi morda lahko dobil učno pomoč v šoli. Zakaj? Rada učim, a iz izkušenj vem da je daleč najtežje učiti lastnega otroka. Hočeš nočeš si z njim manj potrpežljiv, pa tudi on manj pripravljen poslušati – sta si preblizu.
Nočem te kritizirat, ampak tudi meni ne bi bilo jasno, da je 10 makaronov en peresnik.
Poskusi z legokockami
Enice- kocke, kvadratne, naj bodo rumene
Desetice- kocke kvadratne- sestavljene 10 kock v stolpec naj bodo črne
Stotica- deset stopcev po 10 kock naj bodo rdeče
In potem menjavajta
Npr 13+7= 20
se pravi 1 stopec črnih kock in 3 rumene kocke* 7 rumenih kock=1 desetica in 10 rumenih kock, ki so v stolpcu po velikosti enake desetici, zato stopec zamenjajta za enega črnega- in dobiš dva črna stolpca
Pa se tako igrajta
pa še nekaj- za začetek mu ti piši račune, oziroma števila, in naj bodo števila enakih barv kot pripomočki
Se pravi naprimer število 32, napiši 3 z črno barvo, 2 z rumeno
Z podpisovanjem ga boš šele zmedla. To otrokom gre, dokler ni prehoda.Ko pa mora računati s prehodom, se pojavijo težave. V šoli so sigurno računali z link kockami- ti jih zamenjaš pač z lego kockami. Pomaga si lahko tudi s stotičkom.
Računajta na dolgo pomočjo kock,ali pa karo papir razreži na stolpce po deset kvadratkov =desetica in na posamezne kvadratke =enica
Npr. 22 + 17 = 22 + 10 + 7 = 32 + 7 = 39
S kvadratki naj si nastavi obe števili. Število 17 naj razdeli na desetice in enice in potem postopoma dodaja. Predhodnica je dala dober predlog z barvami.
Ko bosta prešla iz teh konkretnih ponazoritev na stotička pa naj se premika po njjem. Ugotovil bo, da se za vsako desetico premakne eno vrstico nižje. Potem pa se premika v desno, s preštevanjem kvadratkov.
Lahko mu tudi narediš prazen stotiček, ki ga potem barva.
Najbolje pa bo , da stopiš do njegove učiteljice, ki ti bo sigurno z veseljem svetovala.
Se popolnoma strinjam, da je težje učiti svojega otroka. Sploh če nimaš pedagoškega znanja.
V tej fazi sem ga poslala k sosedi in sta odtelovadila MA v eni uri. Jaz sem se trudila pa cel teden.
Zdaj ima pa redne inštrukcije. Se 100% obrestuje.
In mi starši z izgovorom – ne bom dal denarja za inštrukcije – delujejo zelo primitivno in samozadostno zaverovani vase, ki samo kričijo in kritizirajo otroke in jim ne nudijo priložnosti.
Mislim da je prav da če potrebujemo pomoč, jo tudi poiščemo. Tako odrasli kot je prav da jo dobijo tudi otroci.
Zelo pomembno pa je da si povezan z razredničarko, šolsko psihologinjo, pediatrom. Samo ne jezi se in ne krivi sebe ali otroka. Priznam da sem to napako naredila sama in jo “plačevala” na otrokovem zaupanju kar krepko leto.
Mi smo imeli pred par dnevi isto težavo pri hčerki. Ni in ni znala računati najbolj preprostih računov, kot na primer 30 + 5. Izkazalo se je, da ne ve, kaj v dvomestnem številu pomeni katera cifra. Teoretično je vedela, da je prva številka desetica, druga pa enica, ni pa si znala predstavljati, kaj to dejansko pomeni (očitno v šoli ni zakapirala razlage). Potem sem ji za nekaj števil narisala, kaj pomeni vsaka cifra, torej npr. za število 53, da petica ni 5, ampak petdeset (sem risala 50 krogcev), število 3 pa pomeni samo tri krogce. Tako sva vadili za nekaj števil in potem sva risali še račune. Danes (po dveh dneh!) brez problema na pamet računa do sto celo preproste račune s prehodom, npr. 35+7.
🙂
Tukaj ena, ki obvlada angleščino in jo po potrebi pomaga razumeti otroku.
Ko ima težave, ko česa ne razume, se usedeva in potem rišem, pišem, on podčrtava, gleda.
Navadno hitro dojame, mi pa pogosto reče: “Ma zakaj mi v šoli tako ne razložijo?”
Ko zagusti pri matematiki, pa pride na vrsto očka.
Sedita in debatirata celo popoldne, vmes se besedno stepeta, rešita kak miselni oreh – in matematika je osvojena, skupni trud pa je družino še bolj povezal.
Taoj, ko česa ne bom znala, bom otroku pomagala poiskati pomoč drugje.
Zaenkrat, v osmem, še zmoremo 🙂 – in res še “ne bomo dajali denarja za inštrukcije” :).
Razumem, različni smo, prag potrpežljivosti je različen, sposobnost pedagoškega podajanja tudi ni vsem prirojena, volje pa morda tudi ni vedno dovolj – tako kot časa.
Ampak, prosim, nekateri starši še zmoremo in jim nudimo priložnosti pridobitve znanja doma :).
Oj, veš kaj sem še se spomnila.
Otrokom tale metoda ponavadi kar leži, pa še osvojijo jo hitro.
Računanje s pomočjo jajčnih škatel- kartonastih- ena predstavlja eno desetico, se pravi za računnje do sto jih rabiš deset- (čeprav se ta metoda ponavadi uporablja za računanje do 10, ampak mislim, da bi tudi tako moralo iti)
V luknjice mečeš fižolčke, gumbe ali karkoli, in tako oštevate, seštevate.
Najbolj je važno,da mu poveš,da on JE pameten in da gre enim lažje,enim težje,nekje traja malo dlje. Spomni ga na njegove uspehe pri branju,tam črke pač nagajajo njegovim sošolcem. Ampak vsem enkrat uspe in tudi njemu bo!Razloži mu,da bo uspeh tu,če se bo matematiki 100% posvetil in ne mislil na nič drugega!
Potem se mu 100%posveti. V šoli ima učiteljica 20 otrok in se ne posveti le enemu. Bodi dobre volje,smej se,a odločna. Poskušaj mu razložiti kot veš in znaš,bodi pa ves čas z mislimi tam,da vaju ne zmedeš. pokaži mu razpredelnico desetiške enote:
S D E
1 0 0
Potrudi se!Ob neuspehu ne obupaj in bodi prepričana v uspeh. Če tebe skrbi-ojojoj,kaj bo z njim?-mu to prav nič ne koristi.
Upam,da sem ti pomagala,LP,tina R.
Dober večer!
Tudi sama sem imela kar velike težave s hčerko,če se otrok ne more zbrati in ne skapira,mu lahko še tak dopoveduješ pa ne bo nič pomagalo-dokler se mu ne bo samo odprlo.Hčerka moja je imela podobne probleme kot vaš sin(ona hodi v 6 r.)Po uspehu je sicer odlična a bili so križi in težave,dokler nisem otroku začela dajati otroške omega tablete.V neki tuji reviji sem prebrala,da otroku možgani ne delajo prav,če mu primankuje ribjega olja.Poskusite moji je pomagalo,mogoče bo tudi vašemu.
Veliko sreče.