Tega človeka visoko cenim po njegovih delih in njegovih razmišljanjih.
Čutim dolžnost, da vam dam na znanje to povezavo:

http://www.rtvslo.si/kultura/novice/jancar-prvi-dobitnik-nagrade-hemingway-sparkasse/203948

Meni se zdi kot pisatelj tipično slovenski: depresivno zatežen, patetičen, zapit in neberljiv.
Kar se njegovih političnih razmišljanj tiče, sem ga cenila, dokler se ni skupaj z večino ostalih novorevijašev nekritično naselil v Janševi riti, odkoder ne vidijo več belega dne. Pravi intelektualec mora biti za moje pojme frajgajst.
Elaine, kaj praviš pa na pisanje Slavoja Žižka o Titovi jami?:-)

Meni se zdijo pa njegove knjige totalno zblojene.

Evo, se podpišem 1000x, če je treba.

Se strinjam tudi jaz! Se ne čudim, zakaj ceni Jančarja. Namreč je Janšev ritoliznik, kar je tudi ambicija naše/ga elaine.

Tipično za fundamentalističnega levičarja, da bo popljuval čisto vse, kar samo malo diši po desnici.

No, če Jančarja že Slovenci ne znajo cenit, ga pa vsaj tujci. Je eden od redkih naših literatov, ki mu je uspel prodor tudi v tujino.

Žižek?
Zanj velja isto, kot za Jančarja. Respect.

Živa resnica! Bravo za tak prispevek, strinjam se s tabo.

Tega človeka visoko cenim po njegovih delih in njegovih razmišljanjih.
Čutim dolžnost, da vam dam na znanje to povezavo:

http://www.rtvslo.si/kultura/novice/jancar-prvi-dobitnik-nagrade-hemingway-sparkasse/203948%5B/quote%5D

Se strinjam. Škoda, koliko sovražnih besed s strani Slovencev do ljudi, ki jim tujina daje priznanje. Kako tipično slovensko! res ne znamo gledati na ljudi brez politične opredelitve?

Jančar je klasa, pa ne pravim zato, ker se dobro poznava, ampak ker sem ga prebrala naprej in nazaj.
Potrudite se kdaj in preberite kakšno njegovo knjigo do konca, vam bo dala mislit.

Argument, kako mu tujina daje priznanje, zadene samo pri popolnih nepoznavalcih slovenske kulturne scene. Tujina namreč našim velecenjenim ambasadorjem slovenske kulture daje natančno toliko priznanja, kolikor jim naše včasih kulturne skupnosti, zdaj pa temu namenjene posebne službe na kulturnem ministrstvu financirajo prevajanje in izdajanje pri tujih založbah. To je vse vezana štacuna, brez katere Jančarja živ krst za mejo ne bi niti povohal. Tako kot ga pri nas ne bi, če ne bi bil skoraj vsako leto obvezen na maturi.

Punce (in fantje), a bi lahko, prosim, malo več spoštovanja do prodornega in odličnega literata? Tudi če ti njegova literatura ni všeč, to ne pomeni, da lahko – ANONIMNO kar tako neargumentirano pljuvaš po njem. On nastopa z imenom in priimekom – pa daj še ti, podpiši se in napiši, kaj ti daje kompetence, da sodiš o njem. A kolegici tudi v obraz rečeš, da ima odurno frizuro in nemogoč karakter? Lahko se strinjaš z njegovimi političnimi prepričanji ali pa tudi ne, ampak to ti vseeno ne daje pravice, da ga vržeš v koš kot kos starega papirja. Tudi jaz marsičesa od njega nisem prebrala in gotovo ni moj najljubši avtor in se mi zdi škoda, da se je pustil tako speljati v politiko, ampak po drugi strani pa vedno znova preberem od njega kakšen literarni biser, pa če je to samo esej v Sobotni prilogi, in moram občudovati njegov mojstrski jezik, sposobnost ubesedovanja, fabuliranja itd.

Kar pa se tiče prevajanja v tuje jezike in odmevov v tujini: ministrstvo za kulturo finančno podpre VEČINO prevodov – samo je pogoj podpisana pogodba s tujo založbo. In tu se pri marsikom zatakne. Ja, in seveda je fajn, če imaš kake strice, ampak samo strici nikakor niso dovolj. In da založba izda še drugo knjigo, se mora prva prodajati. Prodaja pa se samo, če jo kdo kupuje. Kupuje pa se samo, če prepriča. In nihče ti ne da evropske esejistične nagrade za to, ker si napisal desničarsko obarvan članek.

No, no, no. Seveda Jančar ni za tiste, ki jim koncentracija in besedni zaklad segata ravno do konca članka v Novicah ali Lady, pa še tega ne bi zmogli brez povečanega fonta in slikic. Jančar je dober literat in pika. Kakšen je kot osebnost, je pa druga stvar, meni je recimo njegovo osebno prepričanje povsem odvratno, ker je do “svojih” patološko nekritičen in v tem ne pozna nobene etike. In? Umetnik je umetnik in če ima slepo pego v politiki, je to njegov problem, ne moj. Moj bo, ko bo začel literaturo pisat zanič.

No, no, no. Seveda Jančar ni za tiste, ki jim koncentracija in besedni zaklad segata ravno do konca članka v Novicah ali Lady, pa še tega ne bi zmogli brez povečanega fonta in slikic. Jančar je dober literat in pika. Kakšen je kot osebnost, je pa druga stvar, meni je recimo njegovo osebno prepričanje povsem odvratno, ker je do “svojih” patološko nekritičen in v tem ne pozna nobene etike. In? Umetnik je umetnik in če ima slepo pego v politiki, je to njegov problem, ne moj. Moj bo, ko bo začel literaturo pisat zanič.[/quote]

Se strinjam. Meni je njegovo pisanje izjemno všeč. Čeprav se vedno ne strinjam z vsebino, mi ga je užitek brat.
Neberljiv? Daleć od tega.

Galjota sem si dozirala po par strani na dan, da je dlje trajal…
Jančarja je užitek brati.

Toliko ste pametne, da glava peče. Jančarja res ni užitek brat. Vsi ga kao slavijo, če pa poznaš ljudi iz scene malo bolj, ti pa večina pove, da Jančarja odloži neprebranega. Sem se dolgo sekirala, ker so se mi zdele njegove knjige neprebavljive ampak, ko sem ta kompleks priznala v literarnem krogu, se mi jih je veliko nasmehnilo in povedalo, da je z njimi isto. Jančar je medijsko podprt. Koga vse mediji podpirajo, pa vemo, ali ne?!

Me zanima, kaj ste res prebrale in kateri roman bi znale obnoviti.

Jančarjev resnični biser je drama Veliki briljantni valček, potem se pa že neha. Zadnje čase pa so tudi njegove drame kar nekaj.

Njegov uspeh in promocija pa je definitivno politične narave. Vsak, ki je vsaj malo domač z literarno sceno, to ve.

Lahko ga slavite, ni nič narobe, zraven pa izpuščate izvrstne slovenske pisatelje in pisateljice, ki ne znajo lobirat. To pa je narobe.

Pa še nekaj bom vprašala. Koliko pa vas zna našteti 10 slovenskih sodobnih in živečih pisateljev in njihova dela?

No, kako potem veste, da je Jančar špica?

Mah, brez veze!

Kaj je to literarni krog, kakšna sekta?
Če izjaviš, da so njegove knjige neprebavljive, to pomeni, da jih nisi niti poskušala prebrati. Res pa niso to knjige, ki jih prebiraš na dušek. Katarina, Pav in jezuit je v bistvu ljubezenski roman, ki te ne more pustiti hladnega in te prisili, da razmišljaš o knjigi tudi, ko je ne bereš. Galjot je pa zame mojstrovina.

no, če del nekega visoko renomiranega pisatelja ne moreš brati, mogoče ni problem v psatelju;)

kako pa čutiš to dolžnost?

kot orgazem?

Nisem ravno bralka DaVincijevih šifer ali Harryja Potterja in na literarne ocene Bernarda Nežmaha se praviloma zanesem, tako da bom tisti namig o Lady dobrohotno prezrla:-) Pri branju Jančarjevih knjig je moj temeljni občutek “junaki so se namučili kot egiptovski sužnji, pisatelj se je namučil kot egiptovski priganjač sužnjev, jaz, skromna bralka, jim dolgujem vsaj toliko truda, da pridem do konca”, in na koncu mi je brez izjeme žal, da sem vztrajala, ker se mi zdi škoda porabljenega časa, da o depresivnem razpoloženju niti ne govorim. Tako da pri svoji oceni Jančarja kot pisatelja vseeno vztrajam, me nič ne moti, če kdo ni mojega mnenja.

Ja, Elaine, sekta je, sigurno. Si zdaj potolažena? Verjetno samo to razumeš. V kateri sekti si pa ti?

Ne govorim, da jih nisem poskušala prebrati, seveda sem jih, ampak mi je enostavno škoda časa, da se mučim z njim. Je dosti boljše literature kot Jančar. Roman mora potegniti najkasneje v po 30 straneh. Tak je moj kriterij. Pa ne samo moj. V založbah imajo še strožji kriterij, za Jančarja imajo pa druge kriterije. Ne samo v založbah ampak tudi v gledališču. Le da je v gledališču velik režiserski prispevek. Ampak tega ne moreš vedeti, če nisi brala dramskega teksta, a ne. Tako, da bolje, da ne razpredava naprej, ker vidim, da nimaš pojma o čem govorim. In če si prebrala dve njegovi knjigi še ne pomeni, da poznaš njegov opus.
Ne cenim ga niti kot človeka niti kot ustvarjalca. Pa tudi, kaj pa potem? A tebi to kaj pomeni? važno, da si prebrala dva njegova romana in misliš, da zdaj poznaš sodobno slovensko literaturo. Čestitam ti za napuhlost.