Približno 3 mesece ne kadim. Zato sem se odločil po 17 letih kajenja po približno škatlo na dan, ker sem se večkrat zaradi cigareta slabo počutil. Glavobol, težko dihanje itd.

Sedaj sem skoraj pozabil na vse ta grda počutja in bojim se, da popuščam pri cilju.

Včeraj sem sedel na terasi pod streho in užival ob gledanju dežja ter srkal kavo. Naenkrat sem začel razmišljat, da je vse brez veze – tudi kava pa uživanje na terasi – če ne smem kadit zraven.

V službi je grozno naporno sedaj ko ne kadim, ker prej sem si trdo delal poplačal s čik pavzo. Sedaj nič.

Obisk prijateljev je brez veze, ker ne morem več pri njih debatirat in poleg kadit….

Kako se znebit teh občutkov?

Resnično butasto od mene, ampak vseskozi razmišljam, kako ni vredno živet brez cigareta….

Pomoč potrebujem!

Zdravo Hajdinjak,

najprej čestitke, ker samo premišljuješ o tem, kako ni vredno živet brez cigaret. Ne vdaj se negativnim mislim in ne pokvari vsega, kar si s trudom dosegel. Za odločitev, da prenehaš s kajenjem si imel razloge (navajaš sicer samo zdravje), verjetno pa je bil še kakšen. Ko imaš težave, se tolaži s tem, da se ti je zdravje izboljšalo, koliko denarja si že prihranil. Za nagrado si privošči kakšno stvar, ki ti je posebno pri srcu.

Kar se tiče stikov, imam tudi jaz probleme. Ne hodim več na “čik pavze”, pač si vzamem čas za odmor in grem v park na sprehod, ali prebrat časopis. Včasih grem na sprehod, ki si ga poplačam s kepico sladoleda. V službi se med odmorom ne družim s kadilci, z nekadilci pa tudi ne. Tudi s prijateljicami imam težave. Ko grem na obisk, mi ni prijetno sedeti v zakajenem stanovanju in se posledično izogibam stikom. Ko imam krizo, grem v naravo, pričela sem tudi s tekom. Ker sem zelo zaposlena, mi to sicer ne znese dostikrat. Ampak, ko sem v depresiji, pomaga edino tek. Poleg tega imam težave tudi v stanovanju, kjer prebivam in partner kadi.

Naslednji nasvet je, da prebiraj forume in članke o škodljivosti kajenja. Meni tudi to pomaga, pa kej še napiši in ti bo takoj lažje.

Seveda pa je najlažje pametovat, nasvete spraviti v realno življenje, pa je čisto druga pesem.

Jaz ne kadim dober mesec, odvajam pa se s Champixom in sodelujem v proizvajalčevem podpornem programu, ki mi s psihološke strani zelo pomaga. Pa še je težko, ker imam še osebne probleme, ki jih nisem načrtovala. Sicer bi odvajanje prestavila za nekaj časa. Tako, da glavo pokonci, nas je več, ki imamo težave.

Upam, da sem ti kaj pomagala.

Lep pozdrav in vzdrži

Doulos najlepša vam hvala…. da, ste mi pomagali. Še vedno se držim brez kajenja, čeprav priznam so težave. Sedaj iščem PRAVI RAZLOG, da sem nehal kadit. Moram razšistiti v glavi – moram pridet do točke, ko bom sam pri sebi rekel, ne bom kadil nikoli več in zato sem vesel.

Pozdravljen,

super, da si še na pravi poti. Težave imamo itak vsi. Odvisnost od cigaret je grozna zadeva. Le poišči tvoj pravi razlog in se nanj spomni vsakič, ko te bodo spopadle neprijetne misli.

Pa poročaj, kako gre.

Lp
Doulos

zdravo,

da se jaz pripisem kaksno razmisljanje – tudi meni se je ze po kaksnem od prejsnjih (neuspelih) poskusih odvajanja po nekem brezdimnem obdobju zazdelo da je itak brezveze nekadit, prav tako kot je brezveze kadit – se pravi da ni razlike, ce pa ni razlike je pa seveda vseeno kaj izberem kajne? no in potem sem nekega dne ugotovil se to, da je vsaka rec ki si jo lahko zamislim: brezveze – z zivljenjem samim na celu. In da si clovek posamezno stvar osmisli okoli nje zgradi neko svoje prepricanje – recimo brezveznost zivljenja – dodam v enacbo boga, po katerem se ko umrem reinkerniram, in stvar iz popolnega nesmisla in brezveznosti postane krasna in upa vredna. No jaz dejansko mislim da je vsaka stvar brezvezna in da je nase zivljenje koncno, pa se zaradi tega se ne bom ulegel na tla in pocakal da bo mimo 🙂 Kljub vsemu dopuscam moznost da se motim, ha ha 🙂 No kaj sem hotel povedati, ne se dat! Tako kot je rekla doulos – prej si si privoscil cik pavzo kot ‘nagrado’ za trdo delo, zdaj si privosci kaj drugega… Jaz naprimer sem si za polletni znesek ki bi ga zmetal za cigarete omislil ‘nagrado’ – ker rad hodim v hribe sem najel cloveka – v svetovnem merilu vrhunskega alpinista – s katerim grem cez kakih deset dni (ce bo vreme, drzte pesti) za cel dan plezat v Julijce… Pa recimo da ‘nagrada’ ni poceni (kar preracunajte si polletni znesek po pol skatle na dan) ce pogledam sam znesek, po drugi strani pa je takooooo poceni in bo dragocena izkusnja tudi za osebno rast… aja pa se to – jest sem tudi zacel laufat – kok fajn je to, zanc sem se celo zanalasc prijavil na en 10km rekreacijski tek in ga odtekel, kar je bil cilj, celo nisem bil zadnji (sem bil predzadnji) in sem prisel v cilj pod eno uro… Zdaj vsak dan pretecem vsaj 4km… Skratka, drzi se!!

Tudi sama sem prenehala kaditi pred 7 meseci in 7 dnevi.Kadila pa nisen 7 let ampak kar 23.Če bi vedela pred 7 meseci kako nepravi čas sem izbrala in kako sem nepripravljena bi se zagotovo ne odločila za ta korak.Preživela sem namreč hudo preizkušnjo,katere posledica je bila “pregorelost”.Prenehala sem z obliži Nikorete,in stavkom JAZ NE BOM VEČ KADILA!Po tolikih letih škatlice dnevno z “guštom” vsake cigarete posebej še ni minil dan,ko se ne-bi spomnila nanje pa tudi vse krize sem doživela….Ampak se izplača.Dnevno sem poleg vsega znanega pridobila še ogromno časa katerega porabim za šport in dodatno delo ki mi omogoča polno življenje s potovanji in drugimi nagradami.
Zato glavo pokoncu.Lahko živiš tudi brez!

zdravo!
kadil sem 18 let po 1-1,5 škatle na dan.Sedaj je že 14 mesec brez cigarete vendar spet se pojavla velika želja po cigareti , vse je brez veze nevem kaj naj naredim.

Spoštovani!

Ne obupujte. Takšne krize so dokaj normalne in prepričan sem, da ste jih sposobni premagati. Takrat, ko se vam izgublja smisel brez cigarete, se potruditr in poskusite najti nekaj novega. Ko ste doma v sobi in se vam podijo takšne misli že to, da stopite ven iz sobe, iz stanovanja in greste na sprehod lahko marsikaj spremeni. Samo odprite vrata in pojdite in ne razmišljajte o tem, kako ne morete brez cigarete.

Držim pesti za vas

Mislim, da se vsak nekadilec občasno sooča s takšnimi težavami, predvsem pa na začetku nekajenja. No vsaj jaz sem se. Tako pride do nenadnega upada volje, v glavnem “blažje” depresije, te stvari sem se lotila reševati predvsem z razčiščenimi mislimi, podstrešjem. Zakaj je zame res pomembno, da sem nehala kaditi. Ne zaradi dokazovanja ali mlatenja prazne slame, temveč ker me to na dolgi rok zagotovo ubija-torej mi škoduje, ter zame izredno pomembnemu dejstvu-po pokajeni cigareti se ne spremeni popolnoma nič, torej zakaj bi jo slpoh prižgala? Ko se teh stvari zares zaveš, ko začutiš da želiš zares prenehat kadit za vedno, potem ti kljub občasnim prebliskom o kajenju, ni problem živeti brez cigarete. Poanta je, da ne vztrajaš pri nekajenju, ampak takšen stil življenja preprosto živiš. Ni ti več problem se družit s kadilci, kar naenkrat ne vidiš le teh, strestne situacije rešuješ drugače, ostaja ti ogromno svobode, denarja, imaš zdravje, ter normalen duh-tega chain smoker zagotovo nima. Predlagam ti tudi, da se lotiš tudi sistema nagrajevanja, tega imam jaz. Zadeva se zelo obnese. Če ti je res težko varčuj denar, ki bi ga drugače porabil za cigarete, ter si z njim nabavi sebi ljubo stvar, skratka razvajaj se. Zraven priporočam še, sploh za nekoliko nešportne tipe, vsaj minimalno eno urni sprehod v naravo, vsak dan ne glede na vreme. Še glede kadilskih družb,ter druženja v gostilnah-po mojih izkušnjah imaš večje možnosti da uspeš, če se odvajaš v okolju, kjer se ne kadi ali pa le malo. Moj prvi in upam, da zadnji neuspeli poskus nekajenja je bil zagotovo težji, saj sem se odvajala v okolju kjer so neprestano kadili, dosti bolj mučno zagotovo! Še to, ko sem nehala kaditi nisem z nobenimi raznoraznimi preparati, obližki itd. Te zadeve se mi zdijo permisivne in slej ko prej človeka zadene šok, ko mora upostiti tudi to. Bolj priporočam baldrijanove kapljice, ter temne čaje namesto kave. Zraven pa še ogromno vode, sadja zaradi povečanega apetita. V službi, faxu(ni pomembno) pomembno je, da se poskušaš zaposlit drugače. Recimo obroč(različna obremenitev) za dlani, karkoli kar lahko stiskaš. Če gredo vsi na čik pojdi ti na kavo, četudi sam(na zečtku). No to bi bilo vse. Lp, ter veliko uspeha vsem nekadilcem.

Miha,

14 mesecev je res lepa doba brez cigarete in bi bilo škoda, da bi vrgel puško v koruzo. Dr. Čakš in Petrusha sta zelo lepo opisala, kako reševat probleme. Dodala bi še mogoče to, da si izberi prijatelja, ki ga lahko pokličeš kadarkoli in se z njim pogovarjaš, da si preusmeriš misli. Dejansko je najboljši recept, ko začneš razmišljat o kajenju, da zamenjaš prostor v stanovanju, pojdeš na sprehod, pokličeš prijatelja, popiješ kozarec vode. Če je kriza velika pojdi in teči, teči, da te mine. Pomaga tudi hoja po stopnicah. Na listek si napiši tvoj glavni razlog, zaradi katerega si prenehal kaditi in ga poglej vsakič, ko te zagrabi.

Pa glavo pokonci in javi, kako ti gre.

Kje pa je Hajdinjak, ki je odprl temo?
Pa Anzze, je bil podvig v hribih uspešen?

22.12. bo minilo 8 mesecev in čakam prvi silvester brez cigarete. Mene zaenkrat še ne mika, hodim tudi s kadilci na kavo, partner doma kadi, prijateljev se še ni prijelo. Pa vendar vztrajam.

Pa lep pozdrav vsem

pozdrav vsem,

no, spet sem se po parih mesecih spomnil da ne kadim vec in se nato seveda spomnil tudi na ta forum in da me ze dolgo ni bilo… Ja, zdaj sem ze nekje pri cca 14 mesecih nekajenja, gre kar tako da sploh ne mislim vec na cigarete ali da bi kadil ali sploh da sem kadil in te reci… Skratka, mislim da mi bo cisto lepo uspelo, me tudi ne zamika vec, lahko mi puhajo v obraz in se slinijo okoli, ampak dejstvo je da vse skupaj smrdi ko hudic 🙂 za nas vse skupaj drzim pesti, pa se ena misel iz ene knjige ki jo berem te dni – “samo se malo” je bistvena razlika med zmagovalci in porazenci! Dajmo vsi samo se malo stisnit!

ps. – v hribih je bilo pa noro, celotna tura nekje 10 ur, od tega slabe 4 ure plezarije :))) privoscite si kaj lepega!

anze

Lep pozdrav,

minil je 10. mesec brez cigarete. Pa vidim, da se je Anže spet javil in me spodbudil, da še
jaz oddam poročilo. Do sedaj nisem imela nobenih težav oziroma skušnjav po cigareti. Mi
je prav smešno, ko berem svoje poste in vidim, kako mi je šlo na začetku. Danes sem ponosna nase. Pred kratkim sem bila v bolnišnici na operaciji in me cimra v sobi vpraša, če kadim, odvrnem, da ne več in mirno oddidem z njo na balkon na čik pavzo ter sonček.

Vsi me sprašujejo, če se mi je težko oziroma ali mi ful mori zaradi cigaret. Pa moram reči,
da je terapija s tableti in podpornim programom, naredila svoje. Po treh mesecih že zamenjaš vzorce in se znaš spomagati, ko pride kriza.

Vesela sem, da se nekadilci še javljajo in dajejo spodbudo začetnikom.

Anže super za uspelo turo. Ostalim sotrpinom priporočam, da si kaj privoščijo in si polepšajo življenje.

Držim pesti za vse, ki so v krizi in tole prebirajo. Ne se dat eni cigareti!

Lep pozdrav
Doulos

No, da se oglasim se v to temo, zdaj bom pa kmalu pri letu in pol nekajenja in mislim da je to to… niti pod razno mi ne pridejo cigareti vec na pamet, no v bistvu je tako kar vecino tega obdobja… Pred prenehanjem je bilo vse skupaj seveda podobno unemu vicu ko se dva purana pogovarjata in sprasujeta ce obstaja zivljenje po thanksgiving day :))) Za vse tiste ki razmišljate o prenehanju, vsem tistim ki ste na začetku in ‘trpite kot žvali’ in vsem tistim ki nam je že malo lažje – hip hip hura! Doulos upam da je bila operacija uspesna 🙂 Miha126 upam da te ni prijelo kaj trapastega in da vztrajas in zmagujes!!! Dejmo stisnt! lp

Zdravo.
Danes teče drugi dan, kar ne kadim. Odločitev je padla v ponedeljek ob 15.00. Razlog – zdravje. Strah me je, da sem si že do sedaj tako sesula pljuča, da me bo kašelj spremljal vse življenje. Ne vem, če poznate tisti neprijeten občutek pekočega grla in težkega dihanja, ko imaš občutek, da so pljuča kar naenkrat premajhna. Žal mi je ker nisem nehala vsaj 10 let prej, zdaj se mi zdi, da je prepozno. Ampak vztrajala bom, sem trdno odločena, četudi je vsakih nekaj ur potrebna odločitev, ne bom, nočem, ne paše mi. Pravijo, da je potrebna le trdna volja in ko sem pred tem, da bi prižgala moram reči le preprost ne.
Vendar zunanja spodbuda tudi zelo pomaga.
Jaz zase upam, da ni brez veze ne kadit, ampak, da s tem narediš največ zase, ker daš telesu možnost, da živi brez dima. In srčno upam, da mi je tokrat uspelo prenehati kaditi.

Spoštovana!

Pogumna odločitev, ki jo zagotovo podpiramo vsi na tem forumu. Prepričan sem, da lahko uspete in da morate uspeti. Zagotovo človeški organizem ne potrebuje tobaka saj smo bili rojeni brez te potrebe. Odvisnost se ustvari s ponavljajočimi se poskusi rabe tobaka, nato pa se začne zastrupljanje. Zatorej vztrajajte in mi držimo pesti za vas.

Zahvaljujem se za podporo. Pišem dnevnik samopomoči. Kadar je težko, vanj napišem nekaj stavkov, da preusmerim misli. Veliko mi pomeni vaš odziv na forumu. Občutek imam, da nekomu ni vseeno.
Ker sem se drugo nekadilsko noč veliko prebujala se mi zdi uspeh, da sem današnjo noč dokaj mirno prespala. Vem, da je vsak dan brez cigarete zame res uspeh. Samo vztrajati moram.Tudi sama želim vsem, ki ste na isti poti kot jaz, da vztrajate in vztrajate, ter vsakič znova rečete ne.

Pozdravljeni,

danes imam prvo obletnico in ob tej priliki želim vsem, ki so šele na začetku svoje poti,
čimveč uspeha pri odvajanju. Če jim bo težko, jim bomo poskušali pomagati s svojimi izkušnjami.
Anže, operacija upam, da je uspela, čeprav o hribih in kakšen gibanju lahko še sanjam.
Zaenkrat le sprehodi.
Macca drži se, pa pridi še kaj poročat. Bomo stiskali pesti zate.

Lep pozdrav
Doulos

Danes je prva sobota brez in je res zoprno. Jutranja kava mi je sicer pasala ampak tisti neznosen občutek, da bi moralo biti nekaj zraven. Težko je, da ne bi mislila na to. Poskušam se zamotiti, delam, perem, pospravljam pa je kar vseskozi prisoten občutek, da nekaj manjka. Ker bi se zaradi bližajočega se izpita morala veliko učiti je ta morast “nekaj mi manjka” občutek še bolj neznosen. Le želim si lahko, da se bom uspela dovolj naučiti poleg tega mojega odvajanja. Pozdrave vsem.

ja draga moja, če bi blo tko lahko nehat, pol o tem sploh ne bi noben pisal, ne?

Dejte mi povedat – a kriza s časom narašča?

Odločila sem se za prenehanje – kar tako, “obsijala me je resnica” :-))) in sem kar na sredi,
brez cirkusa nehala. Po odločitvi sem si sicer malo pomagala z Alanom Carrom (nisem šla
vsega brat ampak sem samo “pobrala” par misli, ki so se presenetljivo ujemale s tistim, kar
sem že itak razmišljala)…namreč – ko sem sklenila nehati, me je prešinilo veliko OLAJŠANJE
in poglavitna misel je bila : juhej, ni mi TREBA več kadit …..(to misel sem potem našla
tudi v A.C. knjigi in sem se prav nasmejala, ko sem jo prepoznala…)

Nobenih pripomočkov in nadomestkov nimam, seveda se stokrat na dan spomnim na cigarete,
misel sprožijo vse situacije, v katerih sem prej prižgala – ampak zdaj si rečem : “Hej, NI TI
VEČ TREBA.” ….in sem vesela.
Lagala bi, če bi rekla, da nimam nobenih problemov, vendar so presenetljivo manjši, kot sem
si predstavljala.
Moje vprašanje za sotrpine je torej zgoraj: Ali s časom kriza narašča? Kdaj je bilo
najhuje? Po kolikem času od prenehanja ste imeli največjo krizo?

Ker kar ne verjamem, da gre tako zlahka….