me ravno kliče, danes je drugi dan tam, da je bolan, da bi rad šel domov. pa kličem učiteljico pa ga gre pogledat pa reče da je res en mal nahoden ampak nič hudega. pa sem rekla da ga najbrž domotožje daje pa je rekla da je tko ponavadi. in me sedaj spet kliče, da ga učiteljica “sili” da mora ostati tam, da on bi pa rad šel. sem mu rekla naj danes še ostane da se jutri slišimo ker pri nas je slabo vreme in da ne moremo od doma. kaj mislite ga bo minilo ali kaj naj naredim? je v petem razredu.

Ali zaupaš učiteljici? Če ji, menim, da ni razloga, da bi ga šli iskat.
V petem razredu bo pa že zdržal 5 dni. Seveda, če ni res bolan.

Moji otroci hodijo od petega leta starosti pa nikoli ni bilo cirkusa.

… še en mamin sonček…. ja ljuba duša, otrok je vendar v petem razredu- le zakaj bi hodila po njega.

Jaz bi zaupala učiteljici. Otrok pa naj se malo umiri in raje vključi v življenje skupnosti, pa se bo bolj počutil.
Škoda, da imajo s seboj mobije. Ko jih še ni bilo, so otroci dosti prej preboleli svopje domotožne težave.

Dokler ni bilo mobitelov, je večina otrok mirno preživela 5 dnevno šolo v naravi.
Silno redski so bili tisti, ki so jih prišli iskat starši.

Zdaj, ko so mobiteli, pa starši za vsak drek laufajo po svojga sončka.

ja men je tud žal da ima mobitel, sam kaj čem. ja saj vem, da se en mal nareja zraven, ker je res očitno “mamin sinček” :)) to mi je tud moj rekel… učiteljica mi res ni glih najbolj simpatična, ampak se bom potrudila biti močna in da ne popustim.

Zato smo se mi v našem razredu dogovorili da otroci niso imeli s seboj mobitelov,ker če je kaj nujnega pokliče učiteljica.

Jasno, da ga bo minilo.
Razen, če bo ugotovil, da lahko z jokom doseže odhod domov.

P.S. Ali se mu tudi doma ni treba držati dogovorov?

čist prov ti je, kaj pa daješ mulčku mobitel. če ga ne bi imel, bi bilo obema lažje.

pri nas smo se tudi pogovorili da mobijev ne bo (pa ne šola v naravi, pač pa 8 dni tujine – 8-10 letniki), pa sta bila potem od 15-tih otrok brez le 2 (doslednost pa taka ja 🙂

šola v naravi – ima mobi, ampak se sploh ne spomne da bi sms-sal, kaj šele klical …

pusti otroka naj prereže popkovino in zaupaj učiteljicam.

mu je učiteljica vzela ravno kar mobitel in me je že klical iz drugega mobitela (prijatlovga) se joče in me prosi naj pridem jutri po njega. joj upam, da se bo umiril. po moje mu je res hudo glede na to, da se joče pred sošolci ker tega NIKOLI nepočne pred drugimi….

Ubogi otrok.
Zaradi cmeraste in neodločne mame, namreč.

ja zakaj pa sem jaz sedaj cmerasta?? to je moj drugi otrok, prvi nikol ni delal problemov in če bi bila jaz cmerasta bi jih najbrž tudi kajne?

In naredila bo tisto, kar je najslabše. Odšla bo po otroka. Spet en, ki bo do 50. leta doma pri mamici.

Ugasni svoj telefon, oz. ne se javljaj na sinovo klicanje.

Pokliči učiteljico in se pogovori.

Ma bogi otrok, no!!! Očitno je res mal bolj “mamin sinček” in ni za takšne podvige … pol pa se še ne počuti dobro, ker se je prehladil, pa je še tolk slabš. Za moje pojme je najslabše zdej ga matrat in silit bit gor. Ja … sigurno mu bo to potuha …. in verjamem, da bo učiteljica užaljena češ, kaj ga hodiste iskat … pa sošolci se mu bodo smejali … sam zdej je kar je. Jaz bi ga šla iskat, vendar bi doma potem začela delat malo na njegovi samozavesti. Ta dogodek ga bo tako ali tako zaznamoval in ko bo doma in se pomiril, mu bo itak žal. Mogoče le lekcija za naprej.

Najprej preveri, koliko je zares bolan, če ima vročino… Bolj zaradi sebe, da se ne boš sekirala. Naj mu učiteljica izmeri.
Če je vse o.k., pa res ugasni telefon. Bo zate lažje in za sina.

Res je ubogo dete.
In vedno bolj bo, ko mu okolica ne bo vedno ustregla, kot je navajen pri mami.

Razumem tvojo skrb, ker sem tudi jaz take sorte, da me vedno skrbi, če je kdo bolan. Pogovori se z učiteljico naj mu zmeri temperaturo. Če je nima, ga pusti kar pri miru, čeprav ti bo hudo. Je pa to tudi zanj ena nova izkušnja, ki jo mora prestati.

Ježeš, no. Če je pa za 11-letnika “podvig” 5-dnevna šola v naravi, potem smo pa res daleč prišli. Podvig je to za 5 ali 6-letnika za moje pojme.:)

Še dobro, da so obvezno služenje vojske ukinili, saj bi taki revčki dobesedno ali znoreli ali se fentali tam. Očitno res plujemo v total pomehkuženo generacijo, ki bo nevajena vsakega truda in malo tršega dela, hkrati pa bo visela na mamicah in očkih do nezavesti. Blagor nam.:)

Seveda ne hodi ponj. Prepričaj se, da mu ni nič hudega, da ne strada, nima nobenega trdega dela, nihče ga ne gnjavi, šikanira, maltretira, ampak je zgolj V ŠOLI V NARAVI. In če par dni ni pri mamici doma, ga ne bo pobralo pri 11 letih. Če greš zdaj ponj, mu boš onemogočila, da se privadi na razmere, kar se velika večina otrok in na koncu sploh nočejo domov, čeprav so na začetku imeli krizo.