Spoštovani!

Enkrat ste me že pomirili z Vašim odgovorom, zato Vas znova prosim za pomoč. Doma imam 7 tedenskega fantiča. Zanima me pravilen položaj za njegovo spanje. Čez dan spi v trdi košari od vozička, ponoči v posteljici. Včasih zaspi tudi v ležalniku, katerega ustreznost mi je potrdila tudi patronažna sestra. V košaro in posteljico ga polagamo spat na bok, vendar pa se med spanjem kljub svitku za hrbtom obrne na hrbet in spi z rokicami v zraku ali ob glavi. Na internetu je veliko nasprotujočih mnenj – spanje na hrbtu – da ali ne? Nekateri ga odsvetujejo zaradi zadušitve, drugi ga favorizirajo pred spanjem na boku.
Zato Vas naprošam za Vaše mnenje – ali lahko pustim, da otrok spi na hrbtu, karzgleda, da mu najbolj ustreza ali naj poskrbim, da se med spanjem ne bo mogel obrniti?

Že v naprej hvala in lep dan

Spoštovana,

neonatologi “zagovarjamo” tako spanje na boku kot na hrbtu. Po 7. tednu si lego mnogokrat določi že otrok sam in je siljenje v njemu neprijeten položaj (s podlaganjem) zanj neprijetno in moteče. V prvih tednih odsvetujemo le spanje v legi na trebuhu, ki se je glede na raziskave pokazala kot eden od dejavnikov tveganja za nenadno nepričakovano smrt v zibki.

Sodeč po podatkih iz slovstva in lastno raziskavo (tema moje doktorske naloge) pa vsaj do 2. meseca odsvetujemo daljše bivanje otroka v polsedečem položaju – “avtomobiliskih” stolčkih, lupinicah, saj ima lahko v tej legi v spanju dojenček moteno dihanje in celo dihalne premore zaradi zapore zgornjih dihalnih poti. V tej legi sme biti tako “mlad” dojenček izključno za čas prevoza, pa še takrat svetujemo, da ga nadzorujete. Žal niste napisali, kako je videti vaš “ležalnik” – le če ima del za trup dvignjen za več kot 30 stopinj, spanje v njem v tej starosti odsvetujem.

Pozdrav,

Spoštovani!

Najlepša hvala za Vaš odgovor. Leželnik, katerega uporabljamo, omogoča, da je dojenček v popolnoma ležečem položaju (ni prepognjen v trupu), leži pa pod kotom cca. 20 – 30 stopinj (kot bi ležal na podloženem jogiju). Da ne drsi oz. zaradi varnosti ga je mogoče pripeti s širokim pasom ned nogami, katerega se pritrdi čez pas.

Lep pozdrav

Spoštovana zdravnica.
Zelo cenim vaše odgovore, zato se na vas obračam s svojim vprašanjem oz. problemom.
Naš dojenček je pred enim mesecem dopolnil 1 leto, torej po definiciji ni več dojenček. Vendar se še vedno prebuja večkrat na noč in se takoj pomiri ter zaspi, čim dobi mleko. Otrok že nekaj mesecev ni več dojen. Tudi prej je bil dojen le delno.
Otrok se večkrat zvija in meče po postelji že preden zaspi. Sprva sem mislila, da so to morebiti zobki, sedaj vse izgleda, da je vendarle hrana, čeprav otroku še vedno pasiram hrano in mu ne dajem nič soljenega, začinjenega itd…
Sem prakticirala tudi že to, da sem mu dala obilnejšo večerjo npr. polento z mlekom (adaptiranim) itd., vendar se je zdelo, da je takrat spal še bolj nemirno in se celo prej začel jokati. Zato mu sedaj zvečer dajem le AM s kosmiči med 18. in 19. uro in po kopanju tik pred spanje še samo čisto AM v steklenički (med 20. in 21. uro).
Otrok se prvič prebudi že okrog 1:00 ure zjutraj in se tako joka in zvija – dokler ne napravimo mleka, ko pa dobi mleko, pa takoj zaspi nazaj. Sem probala tudi že samo z vodo, ki jo imam ob postelji, pa je opravil nekaj požirkov, in jokal naprej. Tudi uporaba dude ne zaleže, saj potem še bolj vneto sesa in ne priteče nič iz nje 🙂 Drugič pa se prebudi spet nekje med 4:30 in 6:00 uro zjutraj. Enako se zvija in dere, ko pa dobi mleko, je srečen in zaspi.
Ker sem sama tudi že utrujena ponoči, ga skušam miriti, oz. če mu ne prinesem mleka takoj, dokler ni čisto prebujen, še zaspi nazaj, vendar za kratek čas. Včasih ga tako “matram” nekaj časa, dokler se čisto ne prebudi in je takšen alarm, da groza.
– Zanima me vaše mnenje, naj probam vztrajati in ga miriti kolikor se da in mu ne dajati mleka. Ali menite, da ga bom tako lahko odvadila oz. privadila želodček na to, da ne bo dobil hrane ponoči?
V resnici mi je kar hudo, ko včasih s šepetanjem uspem, da zaspi nazaj. Ker potem spi nemirno in se čez kakšnih 30 minut spet oglasi… Prav vidi se, da je zelo zaspan in joka se podobno kot ko ga jaz pomotoma ponoči prebudim (mogoče včasih, kaj zaropota ali se pomotoma dodatnem posteljice ali ga le želim pokriti ali prestaviti, ker spi v posteljici počez – posteljica ima širino 60 cm in se bojim, da se ne bi z nogicami preveč oprl v steno po širini – Ne vem, kaj bi se potem zgodilo z njegovo glavico? Ali si lahko zlomi vrat? Vem, da takšen nadzor otroka ni nekaj običajnega – prestavljanje v posteljici, da leži po dolžini, vendar …., kaj menite?
– Ali naj mu morebiti podnevi večkrat med obroki ponudim stekleničko AM, bi bilo morebiti tako boljše ponoči? Sedaj dobi mlečni obrok za zajtrk med 8. in 9:30 uro, pač odvisno, kdaj je dobil stekleničko ponoči.
Kaj predlagate vi?
– Imam še eno vprašanje. Otroku še nisem dajala kravjega mleka. Le toliko, kolikor ga je v AM in nekaj žličk zdroba kuhanega na UHT mleku je pojedel. Zanima me ali je pri 13. mesecih tudi potrebno postopno prehajanje na kravje mleko (mešanje z vodo 1:1) ali pa pri tej starosti lahko že direktno preidem na kravje mleko? Razmišljam tako, ker vidim, da v vrtcu dobijo že vso hrano, lahko bi jedel že običajno hrano, ki je tudi vsaj malo soljena. Nenazadnje se meni zdi, da je običajni kruh, ki ga rad žveči, že bolj stan kot je soli v kravjem mleku? Otroku bi skuhala zdrob na navadnem mleku, ker ne verjamem, da bi jedel zdrob na mleku, ki bi bilo mešano z vodo…
– Imam pa še en strah. Otrok bo šel čez 1 mesec v vrtec. Otrok je čisto nesamostojen pri hrani, v vrtcu pa imajo kar nekaj takih dojenčkov. Res ni pričakovati, da bi ga tam hranili 20 minut kot ga lahko jaz doma. Tudi dali so mi vedeti, da naj ga doma nahranim in naj pridem prej po njega. In da oni ne silijo, le ponudijo hrano in navajajo na samostojno hranjenje… Prijateljice me prepričujejo, da so otroci vajeni preživeti, da tudi njihovi otroci niso v vrtcu nič jedli, da je en otrok pač jedel samo testenine, drugi samo juhico – no za našega še tega ne verjamem, da bo jedel, on je le kruh. Vendar da bi jedel cel dan samo ta “slan” kruh tudi ne vem, če je o.k. Prosim za vaše mnenje glede tega. Vidi da je sistem vrtcev zgrešen, da gre takšen majhen otrok v vrtec, kjer je večina njemu enakih, povsem nesamostojnih pri hranjenju in od dveh vzgojiteljici tudi ni pričakovati čudeža… Hvala in lp

Uf, kako dolgo sporočilo, ki pa v ničemer ne kaže na kakšno večjo, usodno težavo :-). Zato bo moj odgovor precej krajši.

Če otroka zlahka pomirite ponoči z obrokom mleka, bi mu ga pač privoščila (in sebi kakšno uro spanca več). Še zlasti, če ni pretiran debelušček, ki se “prenažira s hrano”. Pa še v tem primeru bi raje omejila kalorije preko dneva. Prazen želodček ponoči se zelo težko “vzgaja” na znosne načine…

Bi pa kot prvo znižala temperaturo v prostoru, kjer spi – mnogi odraščajoči malčki se zbujajo samo zato, ker jim je vroče. Ko jih mama dvigne (tudi zaradi stekleničke) se ohladijo za uro ali dve (ko jih mama spet zadeka z odejo), potem pa se zgodba ponovi. Priporočena temperatura v spalnici je le okrog 20 stopinj, pri tem pa naj bi bili malčki v pijami + spalni vreči, brez kakšnih dekic.

Obračanje, vrtenje po posteljici je tudi nekaj običajnega in prav nobenega tveganja za kakšen zlomljen vrat ni. Pač pa je nevarnost kakšne zlomljene okončine, če stranice posteljice niso iz enega kosa, ampak imajo ograjico – če bi ga vi zataknjenega z nogo med ograjico vlekli iz posteljice na napačen način. Zato v primeru, da imate takšno posteljico in mu rada nogica uide med “šprikle”, svetujem, da si nabavite obrobo iz blaga, ki jo navežete okrog ležišča in preprečuje takšne položaje. Sicer pa je tudi vrtenje po ležišču eden od znakov pregrevanja.

Dodatni obroki preko dneva ne bodo preprečili njegove želje po hrani ponoči, prej obratno 🙂

Pri 13 mesecih lahko dobi polno kravje mleko, tako preverjene “domače” krave kot trgovinskega, tudi “alpsko” mleko. Nobeno postopno prehajanje ni potrebno.

Čeprav so priporočila, da naj dojenčki in malčki sploh ne bi dobili soli v hrani, pa se meni osebno zdi takšna hrana brez okusa – in se v realnem življenju (in svoji družini) povsem ne držim takšnih navodil. Torej: par zrnc soli da, še zlasti če otrok dobi dovolj tekočine, da jo izloči.

Vrtec na hitro “odraste” malčke, tudi pri hranjenju – lakota, prijazno pripravljena hrana in zlasti vzor prehranjevanja drugih otrok (nekateri se znajo pri tej starosti samostojno že prav dobro hraniti, “nasrka” le pralni stroj; drugi otroci pa jih z veseljem posnemajo) preprečijo, da bi ostali lačni. Da o vzgojiteljicam, ki so izkušene v reševanju prehranskih motenj vseh vrst, niti ne pišem. Zato kar brez skrbi. Zanesljivo pa je, da v slovenskih vrtcih prav veliko slanega (po možnosti belega) kruha ne bo deležen. Saj sodi med nezaželjena, nezdrava živila, na kar so sestavljalci jedilnikov v vrtcih izjemno pozorni.

Čudežev seveda ni pričakovati, napredek pa bo (po začetnem tuljenja polnem prilagoditvenem obdobju in nekaj pridelanih virozah) očiten že kmalu!

Torej glejte vedro v prihodnost, kmalu bodo te težave le še preteklost (pesimistična varianta pa je, da bo že kaj novega, kar vam ne bo dalo spati in vas spodbudilo k pisanju v kakšen bolj “odrasel” forum na MedOverNetu).

Lep pozdrav,