Spoštovani.

Imam 6 tednov starega sineka, ki ga polno dojim približno na dve-tri ure, podnevi in ponoči.

Moje prvo vprašanje : velikokrat se dojiva tudi 40 min ali več-tudi do ene ure. Ko ga poskušam odstaviti prej, namreč neusmiljeno joka, začne sestati “vse okoli sebe”-tako, da so to zame pač znaki, da je še zeloooo lačen in običajno z dojenjem nadaljujeva dokler ne zaspi. Dudo, ki smo mu jo poskušali dati, da bi zadovoljili njegov seselni refleks pa odločno zavrača oziroma je niti ne zna sesati. Mleka vem, da imam dovolj saj po teži in velikosti zelo lepo napreduje zato ne najdem razlage zakaj najini podoji trajajo tako dolgo. Prosim za vaše mnenje kako dolgo naj bi en podoj približno trajal, ker imam občutek, da cel dan ne počnem nič drugega kot dojim :)?
Moje drugo vprašanje pa je verjetno bolj psihološke narave, pa vseeno: Ko mojega sineka poskušam odstaviti od dojke in pocrkljati (brez dojenja)tako, da ga pestujem začne jokati in pri meni – v mojem naročju skoraj vedno išče dojko, ko ga pa v roke vzame očka ali babica crkljanje ni problem, kot da bi vedel, da tam dojke ni. Kako si lahko to razlagam oziroma kaj lahko storim, da bi ga tudi jaz lahko crkljala ne da bi ga ob tem dojila?
Tretje vprašanje pa se nanaša na njegovo napenjanje oziroma “pritiskanje” to spremljajo tudi ustrezni glasovi. Opazila sem, da se velikokrat napenja, tako da postane čisto rdeč, izgleda kot da bi nekaj pritiskal (vendar preverjeno to počne tudi takrat ko ne “kaka”), to stori, če ga “prehitro” vzamem od dojke ob dojenju, če ga “prehitro”položimo v posteljico, ko bi on še vedno bil na rokah oz. dojki. Zanima me ali je to normalno oz. ali moramo to omeniti na pregledu v posvetovalnici ali je to zgolj eden izmed načinov njegovega komuniciranja.
Četrto vprašanje pa se nanaša na uporabo kengurujčka. Kupili smo ga namreč v pričakovanju, da bomo lahko skupaj aktivno preživljali prosti čas (planinarjenje,ipd.). Sedaj pa sem zasledila, da večina pediatrov uporabo le teh odsvetuje. Naj omenim, da smo kupili kar drag in naj bi bil tudi kakovosten kengurujček, katerega proizvajalec “reklamira” uporabo od prvega meseca dalje (nosi se spredaj, ima podporo za glavo idr.), vendar sedaj vsej tej reklami ne upamo več verjeti. Zaradi navedenega me zanima vaše mnenje glede uporabe kengurujčka, in če sploh, kdaj bi ga lahko pričeli uporabljati. Sedaj kot že rečeno ima naš fantek 6 tednov (v nedeljo bo dopolnil 7), velik je 53,5 cm in težak 4 kg.

Za odgovore se vam lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Spoštovana,

verjamem, da se vam zdi, da dan in noč samo dojite. Ker je dejansko to tudi res… Moje mnenje je, da se vaše dete naje že v prvih 5-10 minutah, potem pa se “crklja” in uživaško tu in tam srkne vaše mleko (kot nekakšen dojenčkov “long drink”). In priznam, da nimam čisto uporabne ideje, kako naprej (vsaj ne take, ki ne bi bila povezana z glasnim protestom vašega dojenčka) – morda bi vedele svetovalke v forumu o dojenju kaj boljšega.

Jok samo ob crkljanju pri vas ? Spet samo ugibam – da ste utrujeni, napeti, da ga preveč zibate in guncate (za kar odrasli – povsem zmotno – verjamemo, da otroka pomirja; pomislite, ali bi vam ustrezalo, da vas nekdo spušča in dviga za kakšen meter, pa obrača, potresava). “Stare”, torej izkušene sestre in babice trdijo, da dojenček zelo čuti mamino tesnobo, nemir – in se pri flegma očku ali babici veliko bolje počuti. Obenem pa drži tudi, da crkljanje pogosto bolj paše nam odraslim kot pa otroku…

Starost vašega malčka je pravšnja za trebušne krčke, ki so povezani prav z vsemi zunanjimi znaki, ki ste jih opisala. So nekaj čisto normalnega, a žal zelo stresnega za okolico – ko zaripli malček jamra, se dere, menja barve od rdeče do vijolične… In bo čisto prav, če se o vsem, kar vas moti, skrbi, pogovorite z medicinsko sestro in pediatrinjo v posvetovalnici.

Večina kengurujčkov (ne glede na ceno, priporočila proizvajalca) res ni takih, da bi se veselili njihove uporabe. Pri tem je naslon za glavo še najmanj uporaben, saj pri 3 mesecih otrok v budnem stanju že dobro kontrolira glavico (ko pa zaspi, ga itak nimate kaj prenašati pokonci…). Sporna je predvsem nošnja spredaj, ko je otrok obrnjen k vam in mora glavo presneto nagibati nazaj, da se odmakne od vaših prsi in lahko kaj vidi, diha. Tudi rokice in nogice mora vleči navzad. In vse to vodi v prekomerno iztezanje, ki prinese “črno” piko na pregledu in jezo fizioterapevtk, ki se trudijo popraviti napačno naučene vzorce gibanja. Bolj uporabna je nošnja, ko je s hrbtom obrnjen k vam in gleda naokrog. A še to šele, ko doseže določeno starost, tja po 4-6 mesecu. Morda nesite kengurujček s seboj, ko boste šli v posvetovalnico, in si pridobite še “drugo” mnenje.

Pozdrav,