POVABILO NA INTERVJU
Pozdravljene(I)!
Povabljena sem bila v intervju,ki govori o spolnih zlorabah.
Ker je to še vedno tema, ki ne odpira mnogo vrat, se mi zdi prav, da zopet pričenjam pisati o njej !
Želela bi,da se bereje te teme in da se o njih GOVORI na glas.
Skupaj smo močnejši
Kopirala sem članek :
Spolne zlorabe se dogajajo ves čas. Najbolj žalosten je podatek, da so najpogostejše ravno v družinskem krogu. Ne smemo pogledati stran, ne smemo si zatiskati oči. Prisluhnimo in pomagajmo po svojih močeh. Dr. Tanjo Repič, zakonsko in družinsko terapevtko ter avtorico knjige Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje, smo poprosili, za mnenje o tej temi.
SPOLNA ZLORABA IN DOŽIVLJANJE NOSEČNOSTI, MATERINSTVA
Spolna zloraba lahko zlorabljenega zaznamuje na različnih področjih. Eno od možnih področij je zagotovo tudi doživljanje nosečnosti in materinstva. Telo se začne med nosečnostjo spreminjati, trebuh se veča in postaja vedno bolj opazen tudi za javnost. Če je morala deklica v otroštvu skrivati vsako najmanjšo spremembo, ki jo je pustila spolna zloraba v občutjih in na telesu, bo lahko med nosečnostjo doživljala veliko tesnobe in stisk, ki jih ne bo znala povezati z nobenimi konkretnimi dogodki. Nezavedno so v telesu vpisani spomini, ki se lahko prebujajo v situacijah, ki spominjajo na zlorabo (npr. nosečnica nima nadzora nad rastjo trebuha – podobno kot ni imela nadzora nad zlorabo; bolečine med porodom lahko spomnijo na bolečine med posiljevanjem; besede babice »Sprosti se. Kmalu bo minilo. Samo malo bom pretipala, da vidim, kakšno je stanje…«, lahko spominajo na besede storilca, ki jih je govoril med zlorabljanjem; med ginekološkim pregledom pride do zamrznitve, otopelosti ker telo pomni podobne dotike v drugačnih okoliščinah…). Če mama ni predelala travme spolne zlorabe, se lahko potlačena boleča čutenja (kot npr. krivda, gnus, sram, jeza, strah, nemoč…) prenašajo naprej na otroka. To pomeni, da začne otrok npr. pri petih letih ponovno močiti posteljo, ima neprestane strahove, začne pogosto zbolevati, odklanja stike z določenimi osebami, postane zelo razdražljiv itd. V terapiji se pogosto izkaže, da v ozadju ni nujno neka otrokova lastna negativna izkušnja, ampak nerazrešena travma mame (lahko tudi očeta), ki jo je doživela pri isti starosti kot so se aktivirala občutja pri otroku. Starši za to niso krivi, so pa edini, ki lahko najbolj pomagajo – takrat ko mama začuti svojega otroka v stiski in ga s sočutjem umiri ter mu da tisto, kar je sama najbolj pogrešala pri svoji mami, bo ne le osrečila otroka, ampak bo tudi sebi omogočila, da predela in naslovi vse tisto, kar je ostalo potlačeno in se sedaj ob otroku prebuja.
POT OKREVANJA IZ TRAVME SPOLNE ZLORABE
Vsak posameznik ima svojo pot okrevanja, ki ni samo en pogovor, s katerim bi lahko razrešili vse posledice, ampak gre za proces. Razumljivo je, da če je nekdo leta in leta živel z ranami spolne zlorabe, potrebuje čas, da se te rane ne samo zacelijo, ampak tudi izčistijo gnusa, sramu, krivde, strahu… Klinične izkušnje kažejo, da lahko ljudje predelajo še tako boleče spomine. To seveda ne pomeni, da groze pozabijo ali da jih krivice ne bolijo več, ampak da jih to ne ovira več v njihovi funkcionalnosti in lahko zaživijo človeka vredno življenje (znajo se sami umiriti, veliko prej pridejo ven iz stisk, začutijo varnost in spoštovanje, ki ga prej niso doživljali, znajo postavljati meje, zaupajo in prisluhnejo svoji intuiciji in telesu…). Zmotno je prepričanje, da zlorabljenim ni več pomoči in bodo celo življenje samo še trpeli – nasprotno – tisti, ki se bodo soočili s travmo in jo razrešili, bodo lahko še veliko bolj sočutni, razumevajoči in dobri starši kot tisti, ki samo ponavljajo vzorce iz svoje družine, ob tem pa nimajo čustvenega stika in sočutja do otroka.
Ukradeno otroštvo – izpoved spolno zlorabljenih žensk
O spolnih zlorabah se govori zelo malo, premalo. Tematika je resda boleča, pa vendar je prav, da o njej spregovorimo. Mnogo je žrtev, ki bi potrebovale pomoč, pa bodisi ne vedo, kam se obrniti, bodisi, so dogodke potlačile v sebi upajoč na pozabo.
Prisluhnite izpovedi dveh žensk, ki so doživele in preživele spolno zlorabo v mladosti. Danes sta obe odrasli ženski, ki se vsaka na svoj način soočata z travmami in skušata živeti normalno življenje.
O svoji poti okrevanja je spregovorila tudi mamica Maja, ki se danes aktivno posveča zlorabljenim osebam. Ustvarila je spletno mesto, kjer žrtvam nudi oporo in jim prisluhne.
Izpoved mamice Sanje
Že več dni iščem in si izmišljujem izgovore, da mi le ne bi bilo potrebno sesti za računalnik in se soočiti sama s seboj. Soočiti v smislu, da napišem svojo zgodbo, ki je nisem odkrito povedala niti sama sebi. V misli, se mi večkrat prikradejo podobe iz preteklosti in takrat, jih najraje preženem stran in se delam, da niso moje. V sprenevedanju sem odlična, prava igralka. Še danes, ko sem odrasla ženska, mati in žena, se ne znam soočati s problemi, pa naj bodo mali, bežni ali veliki in pomembni. V strahu pred konfliktom, se impulzivno zaščitim s ščitom ali kot rada rečem, potegnem zaveso in se delam, da svet okoli mene ne obstaja. Le jaz in moje figure, ki sem jim dovolila, da ob meni gradijo mali varen svet. Tako je že kar pomnim, le da je z leti, moj mali svet postal nevzdržen tako za mojo okolico, kot moje najbližje.
Znanci mi vedno pravijo, da sem najbolj odprta, vesela in pozitivna oseba, kar jih poznajo. Ustvarjanje takšne podobe, mi pomeni enako kot življenje samo. Moram, dajati vtis brezskrbnega in veselega dekleta, saj bi se v nasprotnem primeru zlomila in podrla svojo hišico iz kart. Najbrž za mnoge nerazumljivo, mojemu življenju, pa kljub vsemu daje smisel.
Včasih se mi zdi, da se mi ni dogajalo nič takega, da se to pač dogaja in da je brezpredmetno spominjati se nečesa, kar je že pozabljeno. Tako tudi res pozabim, vse dokler, se ne pojavijo prebliski, ki mi kalijo duševni mir. In kakšna je pravzaprav moja zgodba? Najbrž je to le ena zgodba izmed tisočih zgodb o majhni deklici…
Prvi dogodek, ki se ga spomnim, najbrž sega v zelo zgodnje otroštvo, pet let sem imela morda. Bili smo na javnem kopališču in babičin svak se je ponudil, da me pelje v vodo. Tako kot imajo otroci navado, sem se ga z nogami oklenila okrog pasu. Čez čas, se je pričel drgniti obme in odplaval je na rob bazena, kjer je najbrž imel večjo oporo. Ker sem se počutila čudno in neprijetno, sem prosila, da greva ven iz vode. Rekel mi je, da bova morala malo počakati, saj ga je v luleka pičila čebela in morava počakati, da oteklina izgine. Mislim, da se je vse ponovilo še enkrat kasneje.
Spomnim se tudi, da smo bile z babico na njegovem vikendu. Babici je rekel, da greva v gozd nabirat jagode in obljubil mi je, da mi bo pokazal, kjer rastejo najlepše. In tako sva šla. Jaz sem poskakovala pred njim in se sklanjala k tlom, da bi našla jagode. Skokoma je bil pri meni in si me z hrbtno stranjo prižel nase. Drgnil se je obme, sopel in hropel:« počakaj samo še malo!«. Iztrgala sem se mu iz rok in stekla dalje, vendar me je zopet dohitel in nadaljeval. Na koncu mi je nabral šopek jagod s katerimi sem se vrnila k babici.
Imam še spomin na ozko sobico v njegovi hiši. Spominjam se sedenja na kolenih in močnega vonja po razredčilu. Tu se s spomini raje ustavim, nekako se mi ne zdi pametno poglabljati se v nekaj, kar sem očitno pozabila.
Druga oseba, ki je na meni pustila pečat, je bil moj očim. Stara sem bila okrog sedem let in odločil se je, da potrebujem uvajanje v spolnost. Rekel je, da njega starši niso o ničemer poučili, on pa bo tako dober, da mi bo vse razložil. Predvajal mi je pornografske filme in me silil, da jih gledam. Pri tem je dal zvok močno na glas in mi razlagal kaj moški in ženska počneta. Vedno, ko sva bila sama, je rad načel temo o seksu in mi razlagal to in ono. Spomnim se, kako neprijetno mi je bilo, ko mi je nazorno opisal, kakšen bi bil moj seks z psom.
Nekega večera, me je vprašal, če bi rada vedela, zakaj mami ponoči včasih stoka. Odvrnila sem, da jo najbrž boli trebuh, on pa da ne, da naj zlezem k njem v posteljo in mi bo pokazal. Nisem želela, pa je rekel, da je na fotelju hladno, pod odejo, pa je topleje. Tako sem zlezla k njemu, on pa mi je pokazal, kaj dela mamici. O podrobnostih ne bi govorila, naj pa povem, da ni občeval z menoj.
Oba moška sta danes že pokojna. Moja mami, ni o dogodkih vedela ničesar, saj sem morala obljubiti, da je to le naša skrivnost. Povedala sem ji, ko sem že odrasla.
Ob izpovedi čutim le slabost, olajšanja ne…Mogoče je čas, da ponovno spustim zaveso…
Katarinina zgodba
Stara sem bila 15 let. Končala sem osmi razred in z mislimi sem bila že v prvem letniku srednje šole. Imela sem fanta, ki sem ga imela noro rada in s katerim sem nekaj dni nazaj zgubila nedolžnost.
S prijatelji smo poleti hodili k bližnji reki, v kateri so se kopali ali pa se samo družili ob njej. Tja so zahajali tudi drugi domačini, med njimi zelo premožen moški, oče in mož. Takrat je imel kakih 35 let. Beseda je dala besedo in dogovorila sva se, da me bo v petek peljal v disko. Seveda starši niso vedeli, da hodim v disko.
V petek me je čakal na cesti blizu mojega doma. Vprašal me je kam me pelje in povedala sem mu ime diskoteke, ki je bila kakih 8 km daleč. On se je odločil, da greva na Bled. Bila sem jezna, ker me je pripeljal tja in sem trmarila, da hočem nazaj. Potem sva se zapeljala do blejskega gradu. Hotel me je objeti in poljubiti, pa sem ga odrinila. Bil je jezen. Zahteval je, da zapustim avto, jaz pa ni sem hotela ven. V glavi se mi je rolala misel, kaj bi bilo, če bi prišla prepozno domov in kako naj sploh pridem domov z Bleda. Če bi prišla zjutraj in bi me starša videla, bi me oče najbrž hudo pretepel. Tega pa nisem hotela. Zato sem vztrajala pri tem, da ne grem iz avta in da me pelje domov. Nekaj časa me je gledal, potem pa je zaloputnil vrata in speljal.
“Tko te bom pofukal, da ne boš nikoli pozabila,” je zasikal.
Dolgo sva se vozila. Šele kakih 13 let kasneje sem ugotovila, po kateri poti sva šla in ob katerem gozdu je ustavil avto. Svoj sedež je porinil nazaj in mi rekel, naj se slečem. Nisem se hotela. Udaril me je. Obrnila sem se, da bi šla ven, pa nisem mogla, ker so bila vrata zaklenjena. Postal je nasilen. Še enkrat me je udaril po obrazu in odpela sem hlače. Tudi moj sedež je porinil nazaj in mi med prerivanjem potegnil hlače do kolen. Ker se mu nisem pustila, me je udaril še enkrat in še enkrat. Še nikoli me nihče ni tepel po obrazu in ob vsakem udarcu sem doživela nov šok. Eno hlačnico mi je potegnil čez stopalo in se z vso težo prevrnil name. Bil je gol. Pogled na njegovo telo mi je bil oduren in nisem se ga hotela dotakniti. Ko je z roko šaril po mojem mednožju, sem začela vpiti. Z eno roko mi je prekril usta, z drugo je … Vse skupaj je trajalo kako minuto. Nato se je oblekel in me odpeljal domov. Ko sem stopila iz avta se mi je zahvalil za prijeten večer.
Naslednji dan je moj fant že vedel, da “njegova punca raje da fukat, kot da bi šla peš domov”. Takoj je prekinil z mano, jaz pa sem se zaprla v sobo in si porezala roke. In potem še obraz. In tako v neskončnost.
Najprej sem se rezala po telesu, potem o duši. Nikomur nisem mogla povedati, tisti pa, ki so vedeli, so se delali, da ne vedo.
Prebolevanje je trajalo 12 let. V teh letih sem bila psihično neštetokrat posiljena in tudi počutila sem se tako. Prvič mi je odleglo, ko sem slišala, da je on umrl. Takrat sem se res počutila olajšano. Toda šele 7 let po njegovi smrti sem zmogla toliko moči, da sem šla na njegov grob. Fizično je mrtev, toda v meni živi naprej.
MAJINA POT OKREVANJA
Kako sem se soočila z zlorabo? Najprej naj povem,da sem jo potlačila v svojo podzavest in tam je ostala do 5 let nazaj.
Ko so na dan pričenjali”hoditi” fleshi, sem vedla da nekaj pomenijo. Kmalu sem povezala vse skupaj in ugotovila, da gre za spolno zlorabo. To se je dogajalo na morju. Ko sem prišla z morja,sem na internetu poiskala društva, ki se ukvarjajo z zlorabo. Najbolj blizu mi je bilo društvo Emma, kamor so me sprejeli po enem tednu.
Najprej sem imela individualne pogovore, kasneje pa se vključila v skupino, ki sem jo obiskovala še dobro leto in pol.
Vmes sem prebrala knjigo POGUM ZA OKREVANJE, ki mi je bila ponujena v društvu. Dala mi je neke odgovore na vprašanja, ki so se mi porajala.
Moja pot okrevanja se še nadaljuje, ni končana. Ves ta čas sem se izobraževala preko knjig. Spoznala nekaj ljudi, ki so doživeli isto kot jaz sama.
Ker sem želela pomagati tudi drugim, (kajti sama sem orala ledino na tem področju), sem se javila na oglas na nekem forumu, kjer so imeli prosto mesto moderatorja iz tega področja.
Bil je izziv,vendar tudi določen strah, da ne bom zmogla!Obupala nisem, treba je bilo odgovarjati na vprašanja. V začetku mi ni šlo najbolje, kasneje pa sem se že utekla .Ljudje so se začeli vračati in pogosteje postavljati vprašanja.
Ves ta čas mi je bil moto, da je treba ljudem pustiti, da povedo svojo zgodbo, da so slišani in da smo skupaj močnejši proti tej zlorabi!
Moj nasvet bralcem in bralkam
Opogumijo naj se in povedo kar jim leži na duši!
Ne smemo več “skrivati zlorabe”.
Storilci morajo biti končno kaznovani za svoja dejanja !
SKUPAJ SMO MOČNEJŠI, ČE SPREGOVORIMO NA GLAS
Zahvalila bi se tudi Katarini za sodelovanje,da je nastalo to kar je – HVALA Katarina !
Delamo dokumentarec na to temo. Iščem ženske, ki bi bile pripravljene o tem spregovoriti. Povem vse o tem projektu preko telefona: 040 808 562. Financiralo ga bi ministrstvo za kulturo, m. za notranje zadeve in m. za socialo. Prijavili se bomo na razpis. Če ne bo šlo prvič, bo šlo definitivno drugič. Vsekakor rabimo čimveč podpore. Ekipa je mlada, kreativna in ambiciozna, hkrati pa imam za sabo par starih mačkov, ki vedo kaj delajo.
Moj je scenarij in del režije. Sem v dvajsetih in želim dvigniti prah na to temo. Ker še tako nedolžna reč, kot je verbalno dominatni moški, lahko pusti hude posledice. V naši kmečki državi, pa se mi zdi, da ženske pustijo stvar iti mimo.
