Spoštovani!
Sem 4 mesece po porodu in mi že zmanjkuje mleka, tako da vsak obrok dodajam tudi adaptirano mleko.
Ker je to moja druga zaporedna nosečnost, se mi je nabralo kar nekaj maščobnih blazinic.
Sicer sem zagrizena privrženka fitnesa, bom pa sedaj začela tudi teči,da izgubim še nekaj preostalih kilogramov.
Prehranjujem se po načelih zdrave prehrane.
Pri vadbi pa bi rada dosegla čimbolj optimalne rezultate, zato me zanima, če lahko uživam ta dva produkta.

http://www.prosport.net/katalog/product.php?cat_id=17&product_id=1160018118

http://www.prosport.net/katalog/product.php?cat_id=6&product_id=1110020510

Kljub temu, da dodajam, ne bi rada povsem opustila dojenja,saj se že tako dovolj obremenjujem ( prva dvojčka sem dojila polno 8 mesecev)tega sončka pa žal ne gre, kar je najbrž posledica stresa, saj je prebolel hudo obliko RSV ja in mi je posledično zmanjkalo mleka, saj je slabo pil, pa še jaz sem se zelo sekirala.
Glede na deklaracijo najbrž ni nobenih nevarnih snovi, ki bi odsvetovale dojenje, ali pač?
Že tako sem bila enkrat vmes na atb zaradi mastitisa, pa tudi Tametila sem kar nekaj pojedla,a sem se odločila, da ga ne bom več, saj ta tudi prehaja v mleko in ne vem ali je to mleko sploh zdravo.
Lp.

Spoštovana,

čeprav nisem zagovornica raznih dodatkov k prehrani (seveda pod pogojem, da je raznolika in z obilico svežega sadja in zelenjave), v obeh dodatkih ne vidim ničesar spornega – ne za vas, ne za malčka (hmmm, morda je problematična le cena). Tudi v joggingu ne, seveda z opozorilom, da začnite počasi in se dodobra ogrejte. Po nosečnosti in porodu je marsikaj malo zategnjeno, vezi ohlapne, mišice premalo močne in je tveganje za poškodbe veliko večje.

Kar se tiče Tametila, pa tudi dolgotrajnejše jemanje (npr. nekaj tednov) ni povezano s težavami niti pri doječi mami niti pri dojenčku. Drži pa, da za to trditev govore le izkušnje (mame nedonošenčkov so pogosto prave “odvisnice” od Tametila, da zadržijo mleko ob vseh stresih), pravih raziskav na večjem številu mam in otrok seveda ni bilo nikoli narejenih.

Uživajte torej v teku, kolesarjenju, sprehodih, čas je več kot pravi.

Glede Tametila sem precej v precepu. Gre za to, da brez njega nimam dovolj mleka za en podoj, če pa ga jemljem, ga je dovolj.
Poskušala sem že tako,da ga nekaj dni jemljem, potem pa kakšen dan ne, pa se količina takoj zmanjša.

Gre za to, da ne vem kaj je potem dolgoročno bolje za otroka,ali to da pije mleko proizvedeno s pomočjo Tametila ali pa da pije preverjeno adaptirano mleko.
Vsekakor se bolj nagibam k drugemu, glede na to, da prvotno TAMETIL le ni zdravilo za proizvidnjo mleka, temveč je to le njegov stranski učinek.
Malček je pa star že 4 mesece in je nekaj protiteles pa le dobil od mene v tem času.

Moje izkušnje s prvima dvema otrokoma dvojčkoma pa kažejo, da vedno ne drži to, da so dojeni otroci veliko bolj zdravi. Fantek je bil namreč polno dojen do 8. meseca in je veliko bolj bolan, kot pa punčka, ki je bila sicer na mojem mleku tudi do 8. meseca, vndar se ni dojila že od 2. meseca, saj ni hotela sesati in sem si mleko, ki ga je bilo k sreči dovolj še zanjo črpala.Večkrat je zato dobila pogreto mleko ali pa mleko iz skrinje, ki je najbrž medtem ko je stalo tudi že izgubilo nekaj svoje kvalitete.

Drugo pa je čustvena naveza. Fantek je veliko bolj navezan name kot punčka. Ona je bolj moževa, kar sovpada tudi s tem, da jo je večinoma on hranil po flaški, da sem jaz dojila fantka.

Se popolnoma strinjam, da nima smisla “viseti” na Tametilu in se sekirati ob štetju kapljic mleka. Kolikor mleka bo (seveda pa ne zanemariti stalnega nalivanja s tekočino, počitka), pač bo. In ste lahko zadovoljni, da ste kljub suši “potegnili” do 4. meseca.
Da so dojeni otroci bolj zdravi, je pa “statistična” trditev, ki znotraj posamezne družine seveda ne drži vedno. Enako velja tudi za navezanost na mamo. Kakšni bi “bolehnost” vašega fantka v primerjavi s sestrico raje povezali z njegovim spolom… Nekaj podobnega bi si lahko razlagali tudi s čustveno navezanostjo – ni prav dojka tista, ki poveča navezanost, več velja čas, posvečen drugim aktivnostim, ne le hranjenju. Očitno sta si z možem delo razdelila – in je pač “padlo”, da ste se vi več ukvarjali s fantkom, on s punčko.
Sama imam podobno izkušnjo – drugega sina sem sicer dojila več kot leto. In ker sem zato, da so me vzeli v službo v porodnišnici (kar je bila moja velika poklicna želja), prekinila porodniško po 5 mesecih in je z njo nadaljeval moj mož (pred skoraj 22 leti je bil to velik podvig), je on postal “mami” (sin ga je celo klical tako) in navezanost med njima je bila (in je še vedno) prav neverjetna.
O v očka zaljubljenih hčerkah pa raje ne bi… Da ne bi kdo kaj narobe razumel, gre za močno čustvo občudovanja, očki pa so (zlasti v puberteti) idealni zagovorniki mladih dam pred zahtevno, tečno in nerazumevajočo mamo. A to vas vse še čaka.