Spostovani!

Imam sina, ki bo v petek dopolnil 11 tednov. Rojen je bil s 36 tedni in sva ob odpustu iz bolnice 22.1. imela 2530 gramov. Danes pa ima 5110 g /doma imam tehtnico.
Do 3 kg sem si mleko crpala, ker je bil zlatenicen in za sesanje presibak, ceprav je sesalni refleks imel ze takoj ob rojstvu. Naj povem, da sama tudi nisem imela navala mleka ampak sem se zelo trudila s pogostim crpanjem.
Torej danes se lahko recem z nekaj tezavami predvsem iz moje strani / nevednost, strah uspesno dojima.

Imam pa eno vprasanje. V posvetovalnici in tudi v literaturi strogo poudarjajo, da med dojenji ne sme preteci vec kot tri ure. Pri nama pa se je pricelo dogajati da ne kaze lakote tudi do 4 ure in noce jesti ce mu dojko ponudim prej. Prav tako pa sedaj zvecer je naprimer ob 7 in ko mu ponudim dojko se ob 10 ali 11 to zavraca. Ponavadi zaspi okoli 10 ure zvecer in se potem zbudi ob enih ali pol dveh zjutraj in nato se naprimer ob 5 zjutraj.

Zanima me ce je to v redu, ali je lahko kakorkoli ogrozeno njegovo zdravje? Ker ne vem namrec kako naj ga pripravim na to da bi pogosteje jedel. Napreduje vsak dan priblizno za 20 ali 30 g, vcasih tudi vec.

Ze vnaprej hvala za odgovor.

Lp

Spoštovana Jerneja01,

očitno vama gre več kot odlično. In ste sodeč po sinkovih merah in po tem, kdaj in kako se dojita, več kot idealna “doječa mama”. Nikoli nisem bila pristaš hranjenja na ure, kadar otrok uspeva. Razmik “3 ure” je torej čista matematika oz. statistika, ko pričakovano število 8 obrokov porazdeliš na 24 ur. Pa še ta izračun velja bolj za prvi mesec.
Dojenčkove zahteve pa se od otroka do otroka zelo razlikujejo. In “kapaciteta” maminih mlekarn prav tako. Zato je normalno marsikaj – 10 obrokov in to na 2 uri (zelo naporno sicer, a pri nekaterih ne gre drugače), srečnice pa hranijo le do 5x in otroci spijo večji del noči.

Zatorej le prisluhnite lakoti in zahtevam vašega malčka, očitno ve, kaj je najbolje za vaju oba.

Lep pozdrav,

Spoštovani,

pri nas pa imamo obraten ‘problem’. Mali je veliki jedec, pri manj kot 9 tednih ima krepkih 6 kg, podbradek, polna lica … Donedavnega je jedel lepo tam od 2,5 do 3 ure, ponoči na 3 do 4 ure, zdaj pa kot da ga ne morem več zadostno nahraniti. Čez dan bi jedel tudi zgolj na eno uro – in seveda, ne poje toliko kot prej, ko se je dojil na 3 ure, ampak recimo pol, če ocenim po občutku. Ponoči prej sicer ni veliko jedel, vseeno pa se zdaj, ko smo se že skoraj navadili spati celo noč s kratko enkratno budnico, spet zbuja na 2 uri, proti jutru celo na uro do 1,5 ure. Čez dan sicer zelo malo spi, je precej aktiven otrok, nato pa se kmalu, tudi v vozičku začne krčevit jok, če ga dvignem, išče bradavico, skratka videti je, kot da je nenehno lačen. Mleka imam več kot dovolj, morebiti zgodaj zvečer res malo manj, a vseeno – ko konča s hranjenjem (priznam, na koncu se nekaj minut tudi zgolj crklja in potem brez pritoževanja spusti bradavico), mi iz bradavice še dobesedno šprica, če jo stisnem, tako da mislim, da ni problem v količini, pač pa v tem, da očitno popije le vodeno mleko, kalorično pa ostaja v dojki. Ne vem, kako bi rešila ta problem; dude namreč ne mara, tudi po steklenički noče piti (sem poskusila s čajem in kapljicami proti krčem, pa smo se precej trudili, da je popil tistih nekaj ml), očitno sem ga tudi sama razvadila, ker sem mu vedno po 10,15-minutnem jokanju ponudila dojko že po dobri uri … Kaj mi svetujete?
Drugo, kar je, je pa njegova aktivnost: šele dva meseca je star, pa lahko drži glavico pokonci med lego na trebuščku tudi po 15 sekund. Če ga obrnem proti sebi, se z nogami odriva od mojega trebuha tako močno, da ga komaj obdržim v rokah (nog še ne bi smeli obremenjevati, ne?), najbolj problematično pa se mi zdi – zaradi skrbi za njegovo hrbtenico -, da enostavno noče biti več v ležečem položaju, še zlasti zdaj, ko spi manj. Hudo joka, če pa ga dvignemo v naročje – ampak pokonci, ne napol leže iz oči v oči -, je mir (nekaj razvajenosti je v tem zagotovo, saj smo ga med krči dodobra navadili na prenašanje), in tudi če ga posedem v lupinico. V tem položaju je mirno lahko več kot pol ure in se dobre volje zaposli z opazovanjem visečih igračk, samo da ne leži. Podobno je v vozičku; ko ga položimo v horizontalo, joka na vse pretege, dokler se ne utrudi, tako da me je že nekajkrat imelo, da bi mu nekoliko dvignila vzglavje, pa ne upam, da mu ne povzročim kakšnih nepravilnosti hrbetnice. Kaj menite?
Opravičujem se za dolgo vprašanje in toliko prošenj, a vam bom za nasvete zelo hvaležna.
Vse dobro, Jana

Draga Jana,

po opisu bi rekla, da se vaš sinko “tolaži” s sesanjem pri vas. In si le dotanka mleko v želodček na vsako uro. Poleg tega, da vas bo spravil v kronično preutrujenost, ima tak način prehranjevanja še več drugih minusov. Otroci se lahko prekomerno redijo, zaradi stalnega “dela” prebavil in necikličnega praznjenja posameznih delov so bolj nagnjeni k trebušnim krčem, ki še povečajo njihovo nerganje, kar mame razumejo kot lakoto, jim ponovno ponudijo dojko ali stekleničko, …. In so tečnobe, kar mamo spravi še bolj v skrb. In začaran krog je sklenjen.

Enotnega recepta, kaj storiti, ni. Očitno ste poskusili že s sprehodi (pri tem pazite, da ga ne oblečete preveč – “pregreti” otroci so zelo jokavi, zaripli). Pri devetih tednih je pasenje kravic in držanje glave pokonci že prisotno pri mnogih, ni nič narobe. Prav tako tudi želja po polsedečem položaju – otrok začne opazovati okolico, zanimajo ga obrazi, naše delo in je ves nesrečen, ko ga prisilimo, da strmi v strop – ali igračke, ki visijo nad njegovim nosom in so mu še nezanimive. Lupinica (torej nekje pod kotom 45 stopinj) zanj ni prav nič škodljiva, še najmanj za hrbtenico. Pazite le na pravilno pokrčenost medenice. Pravilno lego in prilagoditve s svitki iz plenic vam lahko pokažejo tudi v posvetovalnici.

Torej – dovolite vašemu mačotu, da v času, ko je buden, opazuje, se uči – v lupinici ali vašem naročju. Poskusite daljšati razmike med dojenji (na vsaj 3 ure), vmes ga skušajte zamotiti. Pazite, da mu ni vroče (oblecite mu le eno “plast” več, kot jo imate sami). Če ste utrujeni, naveličani skrbi, naj poskrbi za tak interval očka, ali babica, dedek (ti imajo sprva bistveno višji prag za reakcijo na njegovo nerganje). Včasih zadostuje že en dan novega, prisilnega ritma življenja in hranjenja, da se težave rešijo. Včasih so potrebni tedni. Le verjemite, da bo bolje.

Srečno pri eksperimentiranju,

tale tema je pa neki kar se jst bojim.mam 2otroka sedaj že pubertetnika.pri obeh je blo težavno dojenje.mleka sem mela za cel oddelek,ampak udrte bradavice.kupila sem silikonski nastavek in je šlo.druga težava je bla ker otrok ni vse pojedel,meni je pa kr teklo ven,prsi so bile prepolne trde boleče.sedaj sem noseča tretjič in se spet bojim cirkusa okrog tega.imela sem pumpico na elektriko in sem si oddahnila.sedaj se bojim kaj me čaka ker je ena sprememba pri tej nosečnosti.že od čistega začetka me bolijo prsi.moj g je rekel da me bojo bolele skoz do poroda.kaj bo potem pa nimam pojma.otroka sta zdrava vesela,cirkus je bil pri obema le pri dojenju.tudi zato ker so sestre v porodnišnici nas mamice tolko forsirale za dojenje -zato se mi to kar malo upira čeprav vem,da je to za otročka najboljša in najkvalitetnejša hrana.dve mamici nista imeli mleka,otrok je bil lačen je jokov cele noči,sestre so ju pa silile naj svoja otročka pristavljajo k prsim.ja kaj naj pa otrok je če ni v prsih nič??
morda sem malo zabredla s teme ampak…zato smo tu,da si pomagamo.
brez zamere in vsem lep pozdravček!

Draga Gia1,

žal mi je, da imate tako težke hude izkušnje z dojenjem in slabe spomine na porodnišnico. Medicinsko osebje se res trudi, da bi pomagalo k uspešnemu dojenju. A smo ljudje različni – eni morda res preveč gorečni in vsiljivi, eni indiferentni (kar je po mojem še slabše). Tudi sveže mame so različne – ene si tako želijo dojiti, da ne priteče iz dojk niti kaplja mleka. Druge so se že vnaprej odločile, da ne bodo dojile, pa jim mleko kar teče. Zato ni čudno, da je nesporazumov in slabe volje veliko.

Če ste imeli težave prvič in drugič, ni samoumevno, da jih boste imeli tudi tokrat. Poleg tega lahko vašo željo, da ne bi dojili za vsako silo, tudi jasno poveste – in vas nihče ne bo silil. Bi si pa pustila “priprta” vrata in počakala, kako bo. In se morda “bereva, tipkava ali pogovoriva” tedaj, ko bodo dojenje in z njim povezane morebitne težave “aktualne”.

Pozdrav,

Spoštovani,

Tudi moj otročiček lepo napreduje na teži, od petka, ko so naju odpustili iz P, pa do ponedeljka je pridobil 130 g, od ponedeljka do srede pa nadlajnih 80. ALi to pomeni, da ga tudi jaz lahko dojim na več kot 3 ure, saj po vsakem obroku tudi poliva (po nasvetu patronažne sestre dojim samo iz ene dojke na obrok, da se le ta izprazni in da otrok dobi tudi mastno mleko na koncu).
Še vedno imava malce težav s pristavljanjem, ampak počasi gre na bolje mleka imam pa tudi za cel bataljon. Si ga naj v primeru, če obroke raztegnem na večji časovni okvir, črpam, ali bo to povzročilo le še večji naval mleka?

Najlepša hvala za odgovor.

Spoštovana,

pridobivanje teže kaže, da boste res odlična “dojilja”. In da se lahko povsem prilagodite ritmu vašega otroka in ne gledate več na uro. Premajhna, pa prekomerna tvorba mleka sta kar pogosta težava prvih tednov po rojstvu. Ni priporočljivo, da si “odvečno” mleko črpate, ga bo le še več in več. Brez skrbi, po kakšnem mesecu ga bo natanko toliko, kolikor ga bo zahteval otrok – kot rečemo, povpraševanje bo določilo ponudbo.

Pozdrav,

Pozdravljeni,

tudi jaz bi se pridružila tej temi, ker imam nekaj podobnih težav oz. vprašanj. Moj sinek se je rodil 22.2.2009, tako da je star polnih 11 tednov, ko so naju odpustili iz porodnišnice je tehtal 2,8 kg (48 cm), na 2. posvetovalnici (dne 23.4.09) pa je imel že 5,3 kg in 57,5 cm. Polno se dojiva, vendar se tudi pri nama pojavlja “težava” glede pogostosti dojenja. Lahko rečem, da je naša situacija skoraj identična kot pri jerneji 01, le da pri nas se še ni nikoli zgodilo,”da bi že skoraj prespali noč”. Dojimo se ponoči na dve uri, podnevi pa nekako takole najprej zjutraj ob 6. nato zdržimo nekje do 8. ure, potem za nekaj uric (včasih manj, včasih več) zaspimo, nato pa ob 11.-12. in naslednje nekje ob 14. uri….potem kakšen sprehod in se malo zamotimo, nato ob 16. uri, 18. uri, 19. uri, 20-21. uri …..pozno popoldan oz.v večernih urah imam občutek, da ne zdržimo niti dve urici brez dojenja (v tem času dneva je tudi največ buden). Na forumu dojenja sem prebrala, da naj bi otroku ponudili dojko vedno, ko pokaže lakoto in bi tako pozabili na urnike, vendar je tempo kot sem ga opisala kar utrujajoč, pa še nasveti kako pogosto naj dojim so si precej nasprotujoči zato vas vljudno prosim še za vaše mnenje. Trenutno je pri nas pač tako, da skoraj vedno ko sineka vzamem v naročje, obrne glavico proti dojki, iztegne jeziček, me milo pogleda in jaz mu ponudim dojko, če ne …joj, brcnje, kriljenje z rokami, jok…..?

Drugo vprašanje pa se nanaša na količino spanja, zanima me koliko časa naj bi toliko star dojenček čez dan spal? Trudim se da ga, ko opazim prve znake utrujenosti čez dan, uspavam, vendar me včasih skrbi, da ne bi pretiravala s spanjem, saj včasih prespi cel dopoldan, nekje od 8. do 15. ure, vmes pa se zbudi le za hranjenje in previjanje (recimo ob 11 uri, potem še ob 13. uri). Aktiven, tako da se “igra” pa je le zjutraj nekje med 6. in 8. uro in potem po 15. uri – pa skoraj vse do večera do 20. ure, ko pričnemo z rutino uspavanja. Prosim vas za vaše mnenje ali je takšna količina spanja v redu.

Spoštovana,

verjamem, da ste že zelo utrujeni od stalnega dojenja. Dojenčki sicer ponavadi podvojijo porodno težo v 4-5 mesecih. Vašemu je to “uspelo” bistveno prej – to sicer lahko pomeni, da “visi” na dojki in se stalno hrani zaradi užitka, da je pri vas – in ne samo zaradi lakote. Ni pa nujno. Tako vam žal ne preostane drugega, kot da potrpite s tem ritmom. Preverite le, da otroka ne moti kaj drugega (npr. da mu je prevroče) in se s hranjenjem le tolaži.

Ritem spanja pri 2-3 mesecih je pri večini otrok natančno takšen, kot ste ga opisali. A bo že kmalu drugače, tedaj si boste želeli, da bi spal kakšno urico dlje…

Pozdrav,

Hvala vam LiliKC za izčrpen odgovor!