Kaj storiti, če na policiji večkrat prijaviš kaznivo dejanje in psihično nasilje, pa te policija ne jemlje resno in ne reagira, ne nudi zaščite in to kar traja in traja?

Vsakič zahtevaš od policista, da se predstavi.
Če ne ukrepa, ga prijaviš nadrejenemu.
Če tudi ta ne ukrepa, potem greš višje po
lestvici, lahko vse do Kresalove.
Če je zakon na tvoji strani, se ne pusti
odpraviti ali zastrašiti.

Pozdravljena Wespa!

Strinjam se z odgovorom skele. Podajam pa vam še dodatne informacije o možnostih pritožbe nad delom policistov. Za začetek se lahko pritožite vodji organizacijske enote in sicer v 30 dneh. Imena vodij najdete na povezavi: . Lahko pa se pritožite tudi na Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Sektor za pritožbe, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana, Telefon: 01/428 58 50, Telefaks: 01/428 58 51, E-pošta: pritozbe.mnz(at)gov.si. Dodatne informacije najdete na strani: .

Za podporo pa se lahko obrnete na katero od nevladnih organizacij kot so Društvo za nenasilno komunikacijo, Ženska svetovalnica, SOS telefon, Zavod Emma, Papilot – center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Kontakti: , organizacije za svetovanje so navedene na omenjeni povezavi spodaj.

Še pravna podlaga:

Zakon o policiji, 28.člen:

“Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.

Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali od njega pooblaščeni policist (v nadaljnjem besedilu: vodja organizacijske enote policije). Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.

Če se pravilno vabljeni pritožnik vabilu na razgovor ne odzove in pisno ne sporoči policiji, da bo nadaljeval postopek, se njegov molk šteje za odstop od pritožbe, ki se vnese v zapisnik o obravnavi pritožbe.

Če se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopi ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe.

Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na generalni policijski upravi, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Predstavniki javnosti se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem odgovora pritožniku v 30 dneh od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin.

Podrobnejši postopek reševanja pritožb predpiše minister.”

Pravilnik o reševanju pritožb (Uradni list RS, št. 1/2004 , 117/2005 in 111/2006)

“Pritožnik lahko vloži pritožbo pisno, ustno ali v elektronski obliki, na ministrstvo ali katerokoli organizacijsko enoto policije.

Na ministrstvu sprejme ustno pritožbo organizacijska enota, pristojna za reševanje pritožb (pristojna notranja organizacijska enota ministrstva). V primeru osebne vložitve pisne pritožbe se pritožniku izda potrdilo o vloženi pritožbi. V primeru podaje oziroma sprejema ustne pritožbe se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pritožniku se izroči izvod zapisnika. Za pritožbo, prejeto v elektronski obliki, se šteje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnica.

Če je pritožba nepopolna ali nerazumljiva, se pritožnika pisno pozove, da jo popravi oziroma dopolni v roku petih dni. Če pritožnik zahteve ne upošteva, se pritožba zavrže. O tem se ga pisno obvesti. Pritožbeni postopek se lahko tudi zaključi v primerih, ko je pritožnik odstopil od pritožbe, ko gre za pritožbo, o kateri je bilo v pritožbenem postopku že odločeno, ko je bila pritožba vložena prepozno, ko je pritožbo vložila neupravičena oseba in ko se pritožnik ni odzval vabilu na razgovor vodje organizacijske enote v pomiritvenem postopku oziroma po 20. členu pravilnika ni pisno sporočil, da želi nadaljevati pritožbeni postopek. Tudi v tem primeru se pritožnika pisno obvesti o zaključku pritožbenega postopka. V obeh primerih o tem odloča pristojna notranja organizacijska enota ministrstva, ki tudi sestavi obvestilo za pritožnika.

Preverjanje pritožbe v t. i. pomiritvenem delu opravlja vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, zoper katerega je podana pritožba, v reševanju pritožbe na senatu pa praviloma uslužbenec ministrstva ali policije (poročevalec). Poročevalce iz ministrstva za posamezen primer ali trajno s sklepom imenuje minister za notranje zadeve, poročevalce iz policije pa generalni direktor policije. Na podlagi zbranih ugotovitev in dokazov poročevalec sestavi poročilo o ugotovitvah v zvezi s pritožbo, v katerem predstavi skladnost policistovega ravnanja z veljavnimi predpisi.

Prvi del postopka reševanja pritožb izvede vodja organizacijske enote policije, kjer dela policist, zoper katerega je podana pritožba. Vodja po končanem preverjanju pritožbe pisno ali ustno povabi pritožnika na razgovor, kjer ga seznani z ugotovitvami in izvedenimi ukrepi. Vodja na razgovor s pritožnikom povabi tudi policista, zoper katerega je bila podana pritožba.

Vodja organizacijske enote policije o obravnavi pritožbe napiše zapisnik, kamor navede bistvene ugotovitve. Če se pritožnik strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, se mu predlaga, da se postopek reševanja pritožbe zaključi s tem razgovorom. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe. Zapisnik podpišeta vodja organizacijske enote policije in pritožnik.

Postopek pri vodji organizacijske enote mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.

Če postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote policije ne uspe, mora vodja organizacijske enote policije pritožbo z vsemi zbranimi dokumenti odstopiti v nadaljnje reševanje pristojni notranji organizacijski enoti ministrstva. Ta je pristojna za reševanje pritožbe tudi v primeru, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V obeh primerih vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva določi poročevalca, ki celovito preveri pritožbo, sestavi poročilo in poroča na seji senata.

Senat za reševanje pritožb sestavljajo trije člani: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Senat vodi pooblaščenec ministra, ki mora skrbeti, da se pritožba vsestransko obravnava in pretehta. Seja senata je javna. Na sejo senata se s pisnim vabilom povabi tudi pritožnika in policista, zoper katerega je bila podana pritožba. Na seji senata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pritožbe. Senat odloči o utemeljenosti pritožbe na podlagi izvedenega postopka in ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov v pritožbenem postopku z glasovanjem. Sprejeta je tista odločitev za katero glasujeta vsaj dva člana senata. Rešitev pritožbe v senatu je dokončna. O seji senata se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani senata, pritožnik, policist in zapisnikar.

Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem mora biti odločitev senata vsebinsko obrazložena. Na koncu odgovora se pritožnika opozori, da je pritožbeni postopek zaključen, da pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin.

Zakonsko določen rok za zaključek postopka reševanja pritožbe na ministrstvu s posredovanjem odgovora pritožniku je 30 dni od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije.

Pravilnik vsebuje tudi poglavja o stroških postopka, evidentiranju, nadzoru in poročanju ter varstvu podatkov.”

Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Ga. Skela in ga. Metelko prisrčna hvala za pomoč. Vse te informacije bodo gotovo koristile še marsikomu, saj ni foruma, kjer bi se reševala ta problematika. Večinoma so dostopne informacije žrtvam nasilja v družini.

Lepo pozdravljeni!

Naj dodam samo še to, da senat večino primerov reši v korist policije. Ker jih tako ali tako manjka in ker imajo sami s sabo kup problemov.
Poleg tega pa ne pozabite korupcije.
Če delujeta nasilnež in država z roko v roki, žrtvi tako rekoč ni pomoči.
Spomnite se “kobariškega ” primera in še nešteto drugih.
Se strinjam, da je mogoče edini način še obveščanje nevladnih organizacij (Beli obroč),ker več kot vas/nas je, ki povemo, prej imajo naslednji možnost zaščite, ki jim pripada.Lp.