prosim za nasvet
Lepo prosim, če mi nekdo svetuje kaj naj storim.
Fant mi je zaupal, da je bil v otroštvu spolno zlorabljen. Zlorabljal ga je nekdo, ki živi pri njih. Problem je, da ima fant brata, starega okoli 8 let. Prav zaradi tega sva se odločila, da je nujno treba nekaj ukrenit!! Vendar v primeru mojga fanta je to zastarel primer, tako da tako ga ne more prijavit. Bratec pa ne kaže nobenih sumljivih znakov (veliko sem ga opazovala in se pogovarjala z njim, vendar nič sumljivega nisem opazila). Vendar me vseeno skrbi. Mogoče se zdaj še res ni kaj zgodilo, kaj pa če se bo oz. kaj če nisem prepoznala znakov. S fantom ne vema kam naj se obrnema.
Zanima me tudi, kako sploh prijaviti nekoga, brez da bi za to izvedeli mediji? In ansploh okolica? Je to sploh možno? Ker mislim, da si družina ne zasluži prepoznavnost zaradi tega, sploh pa ker je še veliko primitivnih ljudi v naši državici in te uboge otroke gledajo postrani, čeprav niso nič krivi. Drugo kaj me pa skrbi pa je, da bi u primeru prijave socialna vzela otroka staršem, saj živijo pod isto streho. Vendar za dogajanje ne vedo. In otroku bi s tem verjetno naredili več škode kot koristi.
Potem pa je še tu moj fant… Sam trdi, da sicer nima posledic zlorabe, vendar vidim, da ga to preganja. Več krat sem mu predlagala terapevta, vendar vedno samo reče ja, najde si ga pa ne. Zadnjič je rekel, da se mu ne zdi da ga potrebuje. Moje mnenje je, da ga potrebuje, saj se mi zdi, da bi ga jaz tudi oz. kogarkoli, ki bi mi svetoval kako naj mu čimbolj pokažem, da ga imam vseeno rada in da mu bom vedno stala ob strani. Občutek imam, ko mu kar naprej svetujem terapevta, da ga s tem na nek način označujem. Ne vem kako naj razložim, zame je on normalen fant oz. kot vsi drugi, ne gledam ga sedaj drugače, vendar se mi zdi, da on tako misli, ko mu svetujem pomoč. Zato se obračam na vas, da mi svetujete kako ga naj pripravim do tega, brez da bi vzbujala tak občutek. Saj ga imam rada in mu res želim le dobro!
Pozdravljena!
Vesela sem, da si se opogumila in napisala par vrstic.
Sum na spolno zlorabo(če so znaki ali namigovanja na to),poda se izjava na csd ju ali na policiji. Naredi se zapisnik, zaslišajo se vsi vpleteni,
se razišče primer(kriminalisti to počnejo) in potem zaslišajo tudi storilca. Vse skupaj(z dokumentacijo) se preda sodišču,tam se pa zna vleči kar dolgo. Menda 1-2 leti.
Vsekakor če gre za sum spolne zlorabe, čimprej prijavit da se razišče vse skupaj.
Seveda se pa znaki različno kažejo od straha,tihosti, joka, depresije,
zaprtosti vase, tišine.Kažejo se tudi spremenbe v vedenju, samozavesti, ranljivosti, misli na samomor …
Težko je nekaj posloševat, ker vsak drugače dojema zlorabo.
Kar se pa tvojega fanta tiče je pa naslednje;praviš, da sam pravi,da nima posledic. To je zanikanje resnice, kar se tudi dogaja pri zlorabah, ker tako lažje živi iz dneva v dan.
Čuti zelo utesnjenost telesa, nima samozavesti,samopomiluje se domnevam tudi.Skratka vrti se v začaranem krogu,kjer se zdi, da izhoda ni.Pa je!
Kot prvo si mora želeti, da si poišče pomoč, brez da ga kdo drugi napeljuje na to. Sam mora izraziti željo,to je prvo pravilo!
Verjeti mora vase in v svojo moč,je drugo pravilo!
Vedeti mora tudi to, da ni osamljen primer, da je veliko takih ljudi med nami, samo ne govori se tega na glas. Kar sama menim da je napaka.
Lahko si poišče pomoč v svojem kraju. Če boš povedala iz kje si,lahko poiščem za vaš kraj in sporočim naknadno.
Lahko se oglasiš ti ali on tukaj, da nekje začne in pove(napiše) svojo zgodbo. Včasih je malček olajšanje tudi to,da se nekaj spravi na papir.
Vsega ne more držati v svoji duši, ker bo dobil občutek da ga vse duši in da ne more dihati.Verjetno se je to že kdaj zgodilo.
Lahko se oglasita ali on sam tudi na klepetalnici,ki je namenjena prav takim ljudem. Anonimnost je zagotovoljena in iskrenost tudi.
VOLJO mora imeti in RESNIČNO ŽELJO; DA SI TEGA ŽELI.
oglasita se še kaj in povejta kako sta se odločila.
Srečno!
Najlepša hvala, da ste si vzeli čas in odgovorili. Povedali ste kar nekaj stvari, ki jih do sedaj še nisem nikjer zasledila.
Vendar mi niste odgovorili na dve vprašanji. Če bi lahko lepo prosim. Ti dve vprašanji sta: kaj naredi socijalna in kako vse skupaj skriti pred mediji?
Potem pa je tu še en problem: kako vse skupaj povedati staršem? Na najmanj boleč možni način? (če to sploh obstaja) In pa seveda, če obstaja način, kako povedati staršem, da ti nebi fizično obračunali s storilcem? Naj povdarim tukaj, da niso nasilni ljudje, vendar ob taki novici…
Še enkrat bi se rada zahvalila za vaše odgovore. Upam, da nisem preveč nadležna s temi vprašanji. Vendar odgovorov nikjer nisem zasledila. Ravno zato sem se že 1. odločila, da povprašam na tem forumu.
POzdravljena!
Kako povedati staršem? to je zelo občutljiva tema, ki jo marsikateri starš noče slišati. Prva reakcija bo,TO je LAž,ni resnica!človek v njihovih očeh ni tak,je spoštovan,cenjen,priljubljen.
MOrata se zavedati oba(ti in fant)da bo izpostavljen in bo njegovo breme še težje,kot do sedaj.Vidim,da tvojo podporo ima,torej seznanita starše o tem!
Sprašuješ,kako se da povedati staršem,brez da bi obračunali s storilcem?v bistvu se ne da,vendar je treba imeti veliko zdrave pameti,da se v to ne spuščate.V končni fazi škoda je že narejena,spremeniti je ne morete.
Kar se pa tiče Csd-ja,je pa takole:jaz nimam slabe izkušnje z njimi. Pa sem imela delikatno stvar pred mesecem dni nazaj(prijava na sum spolne zlorabe).Zavzeli so se za primer,napisali prijavo in to je to.Oni so naredili samo to. NIkogar niso obveščali od vpletenih,ker je bila podana prijava na dotično osebo.
SAMO ZAPISNIK IN NIČ DRUGEGA!
Večje razsežnosti imajo kriminalisti,ki zaslišajo vse vpletene.NI velikega”pompa” kot se tebi to zdi – naredijo potiho,brez senzacij. Njim je interes otrok,kot mlado bitje in nimaš občutka,da ga”jemljejo”kot stvar ali nekaj samoumevnega.
NE KLIČEJO NOVINARJEV,ČE TE TO ZANIMA.
Meni se zdi,da je vaju bolj strah okolice,kako bo reagirala.Ni potrebe,okolica tudi takoj ne izve!
Fant je tisti,ki se mora pripraviti na ta “izbruh”, ki ga mori leta in leta.On bo rabil še večjo oporo pri tebi, kot sicer.
na to se kar pripravita, pa ne mislim nekaj grozit – želim le,da vesta, da pot ni lahka, da ima veliko trnjev. Na koncu bo imel olajšanje vesti,
trenutno seveda. Razmišljati mora,kaj bo naredil zase, da si popravi samozavest,nezaupanje v ljudi,sram,tudi občutek krivde.
Vse to se da,ČE IMA VOLJO,INTERES,VZTRAJNOST da zase nekaj naredi.
Če sem jaz lahko vse to naredila,bo tudi on!
Če bodo še kakšni odgovori ali nejasnosti,se kar oglasi.
Srečno!
Pozdravljena!
Meni ni težko pisati o tem področju,ki ga razumem in skozi katerega sem šla.
Veseli me,da si zadovoljna z odgovori!
Ti se kar oglasi.
Srečno!
Pozdravljen, Trubadur!
Zanimivo postavljeno vprašanje. Od prijave na csd ali policiji,ko se poda prijava, traja en dan do dva, da pokličejo na zaslišanje žrtev. Ko opravijo zaslišanje žrtve, pokličejo tudi druge vpletene.
Ponavadi je čisto na koncu zaslišanje storilca( ko opravijo vse prej ).
Kdaj pride do zaslišanja na sodišču pa težko rečem. Kriminalisti so mi povedali, da ponavadi tam cca od enega leta do leta in pol šele.
To je mnogo prepozno za žrtve, saj si v tem času malo opomorejo in potem zopet ” privlečejo” na dan svoje strahote, ker je obravnava na sodišču.
Pa še to, če je mladoletna oseba – je dovolj pričanje na policiji(ko se naredi zapisnik) in ni potrebno, da na sodišču priča še enkrat. V tem primeru je dovolj zapisnik s policije.
Upam, da sem odgovorila na vprašanja !
Srečno!
Mi smo dali prijavo pred enim tednom in se še vedno ni nič zgodilo. Danes sem klicala g.kriminalista, pa se ne javi in tudi nazaj ni poklical. Tudi jaz sem mislila, da se bo takoj kaj primaknilo in sem zelo razočarana! Še nikogar niso zaslišali in kje je potem še sodišče?! Kaj pa naj do takrat? Ne moremo le sedeti križem rok in čakati!
Vprašala bi še, kako je z brezplačno pravno pomočjo. (Z njimi imam zelo slabe izkušnje, saj sem pred leti čakala 3 leta, da so mi jo sploh odobrili. Zdaj bi jih zaprosila, da sestavijo za prepoved stikov in za zastopanje na sodišču.) A so pri teh zadevah tudi tako počasni?
Še enkrat hvala za pomoč in Lp
Pozdravljena, Trubadur!
Verjamem, da je razočaranje veliko in neprijetno. Mi smo imeli primer v družini, podala sem izjavo zopet storilca na csd in naslednji dan so nas kriminalisti vrgli iz postelje,da moramo se takoj zglasiti na postaji. Čudno mi je, da v tem primeru ni tako !!!
Kam gre roka pravice, kje je kdo, ki bi mu bilo mar za nedolžne otroke ? to se sprašujem vsak sleherni dan.
Mar res ni nikomur nič vreden otroški glas, jok in sami otroci,saj so naši nasledniki ????
Na žalost se lahko v tem primeru le čaka, kdaj se bodo blagovolili poklicati vas na postajo, da podate izjavo.
Kako je z brezplačno pravno pomočjo ne vem, po vsej verjetnosti dodelijo tistega, ki je takrat na razpolago in morda je tudi odvisno od težavnosti primera.
Za prepoved stikov je najbolje,da se obrneš na tistega, ki je že bil v primeru pred leti( ker je osebno poznan in ste se malo navadili drug na drugega, ter ve za primer ).
Srčno upam, da se bo kaj obrnilo in ne bo potrebno še kar čakati in čakati …
Srečno!
Pozdravljena, Trubadur!
Čudi me, da se kriminalisti še niso zganili ! Pri nas je bilo takoj, morda smo imeli le srečo, kaj vem !
Ni pošteno do vas, da ste še vedno v neki negotovosti in strahu.Ne vem kaj naj svetujem glede odvetnika, ker se tudi sama osebno srečujem prvič z njimi. Nimam še nobenega mnenja.
Morda bi pa pozvali vse tiste, ki imajo kakšen koristen podatek ali mnenje, da se oglasijo in napišejo na kaj je potrebno biti pozoren!
Srečno!