ja jaz tudi – posiljena
Saj ne vem kje naj začnem
šolo sem obiskovala v drugem kraju, kar pomeni da sem bila v internatu.
teden dni po mojem 16 roj. dnevu sem zelo na hitro spoznala moškega.
pred internat se je pripeljal s kolegom in njegovim malim otrokom. kolega mi je bil znan iz šole. sprašel je po neki osebi ki je nisem poznala. potem pa me je povabil na pijačo. otroka je odpeljal domov in prišla sta nazaj.
ko smo se peljali je takoj zavil na drugo stran…ne gremo na pijačo veš, morem it k enemu po denar, mi je dolžan.
zapeljali smo se na gradbišče in tisti ki sem ga poznala iz šole je šel… midva pa sma ostala. šla sva iz avta, se nekaj pogovarjala in ker se je začelo mračit in hladit, me je hotel objet in poljubit. ker se ga zavrnila je rekel naj greva nazaj v avto, se lahko odspredaj vsedeš.
še enkrat me je želel poljubit in otipavat, pa mu nisem pustila.bil je starejši od mene konec 20-ih. oblečeno sem imela črno veliko mikico, črne hlače, nič kar bi ga lahko vzburjalo…naenkrat je bil na meni, odprl mi je hlače in mi jih potegnil dol. naenkrat je bil v meni, bolečine ki sem jih čutila takrat še jih čutim zdaj po 11 letih. PROSILA sem ga naj neha, pa ni, oči sem imela čisto solzne…ko pa je končal pa nič kaj…kot da nič ni bilo.
njegov kolega je prišo in odpeljala sta ne nazaj.
to je bila moja prva spolna izkušnja z moškim.
teden dni po tem sem spala z mojim fantom, hotela sem ker mi ni bilo jasmo zakaj mi je on to naredo, pa če je to normalno.na srečo je bilo lepo, nežno, nič telesne bolečine.
kasneje sem imela “fanta” ki sma se rada vidla in zabavala…prišlo je tudi bo tega da bi skupaj spala, pa nekak meni ni blo, sma pa se poljubljala. njegove besede so bile…jaz bom danes sexal, pa če tem bom posilil…in kaj sem naredla jaz, dala sem mu kar je želel. saj sem si rekla da me več noben ne bo posilil.
no sedaj po 11 letih še vedno čutim bolečimo v meni, včasih je kot da je ni, včasih pa me bi lahko raztrgalo.
na srečo moj mož ve za moje izkušnje, in me razume kadar med samim spolnim odnosom rečem naj neha. večkrat me preleti misel in vidim njega na meni namesto moža. boli neizmerno pa kaj ko si ne morem, ne znam pomagat.
še vedno me je strah biti samo, biti z moškim ki ga ne pozanam…
Predvsem pa sedaj ko smo se preselili in tukaj ne poznam nobenega, prvič sem sama, doma ko gre mož v službo. in zato me sedaj še poseraj grabi panika, in prihaja preteklost spet na dan.
vem da je napisano zbegano ampak tako se jaz počutim zdaj.
hvala da sem lahko to napisala, če mi lahko daste kakšno vzpodbudno besedo bi bila zelo vesela, kako naj premagam strah, kako naj s tem živim.
hvala
vsem želim samo prijetne in srečne trenutke v življenju
POzdravljena,Eva!
Najprej naj se zahvalim za pogum, da si napisala svojo zgodbo. Vesela sem, da si se oglasila in svojo bolečino izlila na papir.
Žal mi je, da si tudi ti doživela spolno zlorabo.
Tudi sama sem bila zlorabljena v otroštvu sicer, ampak bolečina nikoli ne mine. Tako kot pri tebi ni.
Vem,kaj vse doživljaš(strah,zbeganost,občutke krivde,gnus,jezo) vse to je nekako”normalno stanje”, ki ga doživljamo zlorabljene osebe.
Leta niso prizanesljiva in preteklost ti bo vedno bolj trkala na vest in tvojo notranjost.
Priporočam branje kakšne literature o spolni zlorabi. Ena takih je POGUM ZA OKREVANJE. Sicer težka za branje, vendar pomaga.Resnično pomaga !
Potem je tudi knjiga NEMI KRIKI SPOLNE ZLORABE IN NOVO UPANJE(to trenutno prebiram tudi jaz!).
Morda ne bi bilo napačno, da se vključiš v kakšno skupino, da tam predelaš svojo zlorabo. Nekoč jo boš morala, da boš lažje živela naprej.
Upam, da imaš tudi kakšno prijateljico, ki te vsaj posluša, da govoriš o svojih občutkih. Čeprav ti lahko iz lastnih občutkov povem, da meni kaj dosti to ni pomagalo. Je že rekla “ja razumem,kako se počutiš” vendar globoko v sebi sem vedela, da ne ve. Te občtuke ve le oseba,ki jih je dala skozi. Le taki ljudje si lahko pomagamo, bodrimo, smo v oporo drug drugemu …
Razmisli, kaj želiš narediti za svoje dobro !
Lahko se še oglasiš tukajle in te bom poslušala, bodrila, razumela.
Lahko pa se obrneš na stran http://www.slisimte.com,kjer imam induvidualne pogovore, zagotovljena je anonimnost in iskrenost.
Tukaj ali tam sem za vas!
Skupaj smo močnejši!
Pozdravljen, mimoidoči!
Tvoj pogled glede oblačenja je zelo ozkogled. Mislim, da smo v dobi, kjer je stil oblačenja stvar vsakega posameznika. Kakor se počuti,tako se bo tudi oblekel. Nekateri paše športni stil,drugi eleganten,tretji pa malo bolj izivalen način.Vsak od nas ima svoj stil, ne glede na spol. Zakaj bi bile ženske nekaj prikrajšane in zakaj moški rečete ” ženska je bila izivalno oblečena” ? Mar ni svobodna odločitev glede oblačil ?
Je pa res tudi to dejstvo, da moški vedno pogledate za izivalno oblečeno žensko! Mar ni res?
Dejstvo je tudi to, da tisti moški, ki pravite,da ženska sama izziva z oblačenjem pomeni,da imate tak nagon v sebi. Povsod vidite žensko kot objekt izzivanja in da se vam ponuja !?!
Za konec bom napisala samo še to, da taki ljudje – moški poiščite si strokovno pomoč!
Stara sem bila 16 let. Bil je september. S prijatelji sem bila zmenjena da gremo na plažo. Bil je znanec, nisem ga dobro poznala, nekajkrat sem ga že videla, bil je prijatelj od prijatelja. Poklical me je. Rekel mi je da me pride iskat in pelje na plažo, kjer naju čakajo ostali kolegi.
Ni me peljal na morje.
»Spotoma gremo še do mene, ker sem pozabil kopalke, ok?«
Prikimam.
Zapelje na dvorišče in ugasne avto.
»Prideš? Boš kaj spila…«
Sledim mu v hišo.
Za seboj zapre vrata in obrne ključ v vratih. Začne se mi vedno bolj približevat. Na njegovem obrazu je čuden nasmeh in njegov pogled je hladen. Postane me strah. Skozi telo mi gre čuden občutek, zmrazi me po hrbtu in v prsih me močno tišči.
Prime me za rame. Njegove roke so velike in močne.
Stopim korak nazaj, proti vratom in primem za kljuko.
»Te…počakam…zunaj…« rečem. Slišim kako se mi trese glas od strahu.
»Kaj je mucka? Si se prestrašla?« Mi reče in me še močneje stisne za rame, da že kar boli.
»Prosim…Pusti me…« rečem.
»Nikamor ne greš!!« reče nekoliko glasneje in jezno.
Udari me. Zelo močno. Od sile udarca padem po tleh.
Uleže se name z vso njegovo težo. Boli me.
Njegov jezik agresivno prodira v moja usta, njegov objem postaja vedno močnejši. Na silo mi strga obleko s sebe. Upiram sem se. Kričim… a me nihče ne more slišati.
Skušam ga odriniti, a je premočan.
Vse je zaman. Nemočna sem.
Zgrabi me panika in sploh ne dojamem kaj se dogaja. Čutim le neznosno bolečino med nogami. Tako zelo boli!!
Počutim se ful prazno. Sploh ne čutim nič. Nobenega sovraštva, nobene jeze, nobene žalosti. Popolnoma prazna sem, brez čustev. PRAZNA.
On seksa z mojim telesom. Jaz ne čutim ničesar. Ne mislim ničesar. Sploh ne dojemam kaj se dogaja!!
Strmim v tla. Sploh ne slišim kaj mi govori. Pred očmi se mi zamegli. Po licih čutim solze, kako mi polzijo.
Ležim po tleh. Pod mano je krvav madež.
»Kaj?? A si nisi tega želela??« me je začudeno vpraša. Miren je. Prav ničesar ne obžaluje. Naslonjen je na zid in mirno kadi cigareto.
»Pelji me domov ali pa grem na policijo.« mu hladno rečem.
Peljal me je domov in od takrat nisem več slišala za njega. Sploh ne vem njegovega imena.
Pridem domov. Zaprem se v kopalnico in strmim v podobo v ogledalu. To nisem jaz!! 🙁
Slečem se. Grem pod tuš.
Drgnem se povsod. Drgnem se močno. Drgnem se do krvi.
Drgnem se povsod, kjer je bil prej on… kjer so bile njegove roke… kjer je bil njegov sluzast jezik…
Zgrudim se po tleh. Jočem. Ne vem koliko časa tako sedim in strmim v prazno.
Odsotna sem.
Izgubljena.
NA POL MRTVA!!!
Mama trka po vratih. »Hej! Je vse v redu??«
V redu?!? Bila sem posiljena! Kako naj bom v redu?!?
»Ja, vse je v redu.« odgovorim.
Nikomur nisem povedala kaj se je zgodilo.
Sledili so grozni meseci!
Zaprla sem se vase. Padla v depresijo. V alkohol.
Zjutraj sem se zbudila, spila 3 deci viskija, da me je manj bolela ta neznosna bolečina v mojih prsih. V šolo nisem več hotela. Izpisala sem se. Cele dneve sem bila zaprta v sobi in jokala… kričala!
»Pusti jo! Spet ima svoje muhe! jo bo že minilo!« sta govorila mama in oče. Sploh se nista brigala zame. Zanju so bile vse samo “najstniške muhe”.
Vse sem držala v sebi. Prejokala sem mnoge noči in nikakor nisem mogla dojeti kaj se je zgodilo. Bila sem osamljena in prestrašena.
Sovražila sem samo sebe, ker sem dovolila, da se mi je kaj takega zgodilo. Sovražila sem svoje telo!! Sovražila sem svoje telo, do te mere, da sem ga hotela uničit.
Vzamem nož. Porežem si spolovilo.
Hotela sem uničit razlog, zaradi katerega sem moškim zanimiva.
Moje telo je polno brazgotin…
Hodim okoli psihologov. A nihče iz mene ničesar ne spravi. Tišina. Nobenemun ne morem povedat. Nobenemu ne morem zaupat.
Kaj pa oni vedo o meni?? Sej me ne poznajo!
Kaj pa oni vejo kako se počutim?? Sej tega niso doživeli.
Dobila sem tablete. Antidepresive. Nič bolje ni bilo. Oni mislijo, da se s tabletami da vse rešit.
Stenska ura vstrajno tiktaka in odšteva minute. Zadnje minute mojega življenja. Danes bom naredila samomor!!
Vzamem očetovo puško in si jo zatlačim globoko v grlo. Jokam.
Prst držim na petelinu in sem tik pred tem, da bom sprožila…
Premislim si.
Še sem tu.
Še sem živa.
Od tega je zdaj 9 let. A spomin na moj prvič je še vedno zelo živ in boleč.
Imam ljubečega fanta, ki me razume. Skupaj sva 7 let.
Včasih me napade občutek tesnobe, straha, jeze, nemoči.
Ponoči me tlačijo more. Zbujam se sredi noči in jočem, kričim. Fant je vedno ob meni. Tolaži me, objema in joka z mano.
Brez njega nebi zmogla skozi vse to!
Ljubim ga.
Larissa
Sicer stara tema ampak vseeno, ker mi je komentar mimoidocega dvignil pritisk. Torej mimoidoči, kaj ti ni jasno????? Kake veze ima kako je ženska oblečena. Tudi če ima hud dekolte, miniko, ki komaj pokrije ritko in fukštumfle, si še vedno lasti svoje telo. In beseda NE ima samo en pomen. Če stopnjujem, če ti ženska med samim spolnim odnosom reče, da prenehaj, boš storil točno to in si ga v kopalnici vrgu na roke. Vse drugo je posilstvo.
Če nekdo ni zmožen obvladovati osnovnih nagonov nima kaj iskati v družbi kot prost posameznik. Ker ogroža mene, ljudi, ki jih imam rad in družbo v celoti. V primeru spolnega nasilja je za moje pojme edina rešitev kastracija!!!
Ti mimoidoči, pa se kot moški, oče, dedek, ki ve o čem govori zamisli, kako bi se počutil, če bi kakšen izrodek za tvojo ženo, hčer ali vnukinjo menil, da je preveč izivalno oblečena.
Pa lep pozdrav
Moški, ki ve o čem govori…
Sicer stara tema ampak vseeno, ker mi je komentar mimoidocega dvignil pritisk. Torej mimoidoči, kaj ti ni jasno????? Kake veze ima kako je ženska oblečena. Tudi če ima hud dekolte, miniko, ki komaj pokrije ritko in fukštumfle, si še vedno lasti svoje telo. In beseda NE ima samo en pomen. Če stopnjujem, če ti ženska med samim spolnim odnosom reče, da prenehaj, boš storil točno to in si ga v kopalnici vrgu na roke. Vse drugo je posilstvo.
Če nekdo ni zmožen obvladovati osnovnih nagonov nima kaj iskati v družbi kot prost posameznik. Ker ogroža mene, ljudi, ki jih imam rad in družbo v celoti. V primeru spolnega nasilja je za moje pojme edina rešitev kastracija!!!
Ti mimoidoči, pa se kot moški, oče, dedek, ki ve o čem govori zamisli, kako bi se počutil, če bi kakšen izrodek za tvojo ženo, hčer ali vnukinjo menil, da je preveč izivalno oblečena.
Pa lep pozdrav
Moški, ki ve o čem govori…