moška neplo.
Pozdravljeni!
Mene pa zanima, če je kateremu paru uspelo zanositi po naravni poti, kljub temu da je bila diagnoza moška neplodnost-malo spermijev in slabe kakovosti….a je kej upanja?
Če je vzrok ženska neplodnost, sem že za marsikatero slišala, da je slej kot prej le zanosila, morda res ne v prvem letu, ampak npr. v 5-ih letih pa da. Za moško neplodnost se pa bolj malo govori.
Hvala in lp
Ja, tudi mene moti, ker se za mosko neplodnost zelo malo govori in debatira, dobro vemo, da so moski ravno tako “50% krivci” po statistiki…
Moti pa me tudi to, da se zdaj ne znajo zdravit moskih oz. jih ne niti poskusajo….vse eksperimente izvajajo samo na zenskah, ceprav je vzrok moska neplodnost ;-(
Ce ve katera kaksno koristno informacijo za kakrsnokoli alternativno izboljsanje “plavalcev”, se priporocam…
Pri nas je tudi moška neplodnost. Diagnoza je oligoazoospermija, baje skoraj nič možnosti.
Glede na to, kolikokrat sva poskusila doma, vem, da nimam nobene možnosti zanosit spontano.
Za naju velja samo IVF-ICSI.
Dejstvo pa je, da smo samo ženske v postopkih in samo nas ‘maltretirajo’.
Sploh si ne upam pomislit, koliko inekcij, tablet, dolgih ur čakanja v kliniki, razrvanih živcev, solz, itd. sem si prislužila v teh šestih letih.
A kaj čmo, radi bi imeli otročka in moramo potrpet.
Jaz sem se s tem sprijaznila. Malo bolj boleče bo, ko bo treba v prihodnosti odpreti denarnico, ker mi bo zmanjkalo rednih postopkov.
Tudi pri naju je vzrok moška neplodnost. A mojega dragega je to čisto vrglo s tira, da ne bo zmogel, da se mu zdi “banalno”, ko pride tja pa mu doktor, da kozarček, pa pravi “zdaj pa vi opravite svoje” z gospo pa se bova pogovorila. Tako da sva prekinila postopek v začetni fazi…
Vem da ni enostavno tudi za fante, a kljub vsemu je ženska v celotnem postopku bistveno na slabšem. Kaj bova storila zdaj še ne veva.
pri moskih gre veliko za ponos, kar jih lahko po eni strani tudi razumemo, saj se po diagnozi NEPLODEN pocutijo nepopolni, ne vec moski.
Pa kljub temu morajo imeti dovolj “jajc” in preslisati doktorjeve besede,saj konc koncev smo zopet me tiste, ki damo pri celem postopku najvec skoz.
Pri nas je isto diagnoza oligoasoospermija in ceprav je bilo mojemu zelo iz pod casti, je le stisnil zobe in sel skozi vec preiskav (veliko lonckov;), midva gledama na vso stvar s humorjam in se iz cele stvari veckrat smejema, pa pomaga, saj moj ne gleda vec na vso stvar tako resno in crno.
Najvecji problem pri vsej stvari so drugi ljudje, midva ko sma dobila rezultate sma povedala svoji druzini, vendar, namesto da nama bi na strani stal je rekla tasca, da z njenim sinom pa ni nic narobe, da sem jaz tista ki ne morem zanositi in ,da me moz jemlje v zavetje…..
Sedaj vedno ko grema v postopek za to ne ve nobeden, razen punce iz foruma 😉
Pri nama je uspelo pri drugem postopku, nato sem bila skoraj 100%, da bom zanosila naravno, pa nisem sedaj se borima za drugega soncka, ceprav se je mozev spermiogram izboljsal, zakaj-ne vem (je pa veliko psiha).
Barb res čudovito, čestitam.
Sicer pa poznam en par (blizu mene sta doma), sicer nimam pojma za kaj se je šlo, kaj je bilo narobe, ampak vem samo, da sta se za prvega matrala, po OBMP (ne vem natančno kako) jima je uspelo in potem se ji še ni iztekla porodniška, je že bla noseča drugič, naravno, brez pomoči.
Kako lepo…
Ojla!
Citiram “Tudi pri nama je moska neplodnost. Po sestih IUI-jih in dveh IVF-ih sva dobila naso soncico. Po porodu seveda nisem imela nobene zascite. Zakaj bi jo, ce nama prej ni ratalo v 4 in pol letih? Pa sem devet mesecev po porodu zanosila spontano in sedaj pricakujemo drugega soncka.”
Ej, če je bil narejen IVF, potem pomeni, da je ženska neplodnost…pri moški se vedno dela ICSI…ne vem, kako lahko to nekateri pomešate? Kot da ne bi vedeli razlike:)
LP
Mavrica mogoče se je pa barb zmotila pri tipkanju.
Sicer pa imam jaz prijateljico, pri kateri niso vedeli vzroka neplodnosti, niti pri njej, niti pri možu ni bilo nič posebnega, mislim pa da mi je omenila, da ima mož malo slabšo kvaliteto semena, ampak v glavnem sta bila brez neke diagnoze obadva, pa so ji delali in IVF-e in ICSI-je…
Punce,
v bistvu sploh ni vazno na komu stvar lezi ali je to moski ali zenska.
Mi pari ki se moramo s teb obadati nam je vseeno ali je icsi ali ivf vazno je, da taksni postopki obstajajo ter, da na koncu dobimo svoje soncke.
Punce zato je brezveze se obadati ali kdo napise prav ali narobe, ali je to ICSI ali IVF….
Vsem zelim cimprej velik, debel ++++++++
Kada… vidim, da je tvoja tašča enako “hudobna” kot moja 🙂
Vzroki za najino neplodnost so pri obeh.. pri meni bi se stvari lahko še popravile.. ampak glede na zelo slab možev spermiogram ni bilo druge rešitve kot da smo šli takoj v umetno oploditev.
Midva sva povedala svojim staršem za težave… z namenom, da naj ne pritiskajo na naju z besedami: “Češ kdaj pa mislita met otroke?”
In moja tašča seveda tega ni verjela.. (enako kot tvoja Kada), trdi, češ da jaz ne moram zanosit.. in da je on sedaj “žrtev” – ker je krivdo prevzel na sebe. Ubogi sine… je vzel “jalovo” ženko.
Si morš predstavljat? Ker njen drugi sin pa ima že dva otročka.. torej njeni fantje so zdravi..
Prav hudobna je. Vsak mesec znova naju je špikala, “kaj če še ne bo?!”
In seveda je možu KONČNO prekipilo.. tako je zaradi takih pikrih besed in dosti drugega hudega.. prekinil vse stike z svojo družino.
Lissa
Lissa pozdravljena,
no le nisem edina bi lahko pri kaksni kavici si se marsikaj povedale, ceprav je vcasih bolje na vse pozabiti in ziveti po svoje.
Ko bo enkrat vajin soncek pri vama bo vse pozabljeno.
ves me smo zenske s mocnim karakterjem, ki svoje moske ljubimo taksne kakrsni so vse drugo je vseeno, samo mi smo vazni, je pa tesko, da zamizimo in vse pozabimo, vse tiste ponizevalne besede itd.
ko bi te zenske vedele, kaj vse moramo dati skoz, da zagledamo svoje bitjece, pa se ne, se vedno zivijo v casu, ko smo bile me zenske (ceprav bi one morale to najbolje razumeti, saj so same zenske)vsega krive, so nerazgledane in hudobne.
Me smo lahko srecne, da nismo taksne.
Ja.. prav imaš, lahko smo srečne, da nismo takšne, kot naše hudobne tašče 🙂
Kaj čmo, sem pa tudi sama opazila, da je mojemu možu bilo sila neprijetno, ko smo ugotovili, da ima težave “s svojimi plavalčki”.
Verjetno je pričakoval, da ga bom na nek način “obsojala”, ker je bil tako prepričan, da pri njem ni nobenih težav.
Ja in kar nekaj krat me je vprašal, če ga imam kljub temu rada 🙂
Enako je bilo pri meni, ko sem prva zvedla za neprehodnost jajcevoda… se mi je v mislih porajalo vprašanje:
“Kaj pa če mu ne bom mogla dat otrok? Me bo še mel vedno rad?”
Seveda se imava rada… lahko rečem, da sedaj še bolj.. in sva veliko bolj pozorna drug do drugega!
Ja temu se res reče ljubezen! Očitno smo je polne vse. Jaz za svojega partnerja že od samega začetka vem, da nama za najino skupno srečo lahko pomaga le um. oploditev.
Pa še to… Saj pri prvi partnerki, pred leti tudi to ni uspelo. Jaz upam na najboljše. 11.5.09 imava prvi pregled pri dr. Rešu. Glede na to da veva vzroke (jaz naj bi bila zdrava-upam) bo postopek zato kaj krajši?(ker določene preizkave verjetno ne bodo potrebne) Zanima me kdaj in kje opraviš vse krvne teste (HIV…), predno pričneš s postopki?
Zelo sem neučakana zato me zanima neka relativna ocena časa od 1.pregleda/posveta do same oploditve. Vem da je to relativno pa vseeno?
Vsem veliko sreče!