Okrevanje po laparoskopiji
Po enem tednu so minile hujše bolečine, še po enem tednu sem bila čisto ok. Odvisno je, kaj ti naredijo med laparoskopijo – pri enih samo pogledajo, pri drugih še kaj odščipnejo, odrežejo… Meni so ugotovili endometriozo in so mi odstranili zarastline na zunanji strani maternice, enem jajčniku in črevu (vse skupaj je bilo zaraščeno, zaradi tega sem imela močne bolečine).
Zanimivo je, da meni so rekli, da me bodo po laparoskopiji bolele rame in res so me. Baje je to zaradi tistega zraka, ki ti ga vpihnejo v trebušno votlino, da grejo organi narazen in lažje pogledajo noter.
Pozdravljene
Tudi jaz sem imela v petek, 27/3/09 poseg laparoskopije in pa prerezali so mi maternično pregrado. zdaj moram počivat 3 tedne. Trenutno se počutim vredu in se hecam, da sem na”tipko počasi”. Vesela bom kakšnega vašega nasveta, ki ste to že dale skozi. Pa še nekaj me zanima, ali ima katera izkušnjo po takem posegu z zanositvijo. Srčno upam, da mi bo uspelo po naravni poti.
Pozdravljene!
laparoskopsko sem bila operirana pred točno enim tednom, pa tudi hospitalizacija je trajala 1 teden, ker je prišlo do nekih komplikacij, ampak mislim, da bo sčasoma vse v redu. Pri meni je šlo za nek tujek na jajčniku in so ga uspešno odstranili. zdaj me pa nekaj zanima: glede na to, da ti napolnijo trebušno votlino s tistim plinom, ki naj bi ločil steno trebupne votline od organov zaradi lažjega posega…po izkušnjah posameznic me zanima, koliko časa traja, da se ta plin povsem reasorbira skozi telo (baje da je tako) popolnoma ven?? Meni je Dr. rekla da kmalu po operaciji, pri eni prijateljici je trajalo en teden, pri mamini kolegici pa kar nekaj več kot en mesec…!!? Kako je s tem?
Lep pozdrav, “napihnjena” bolnica 🙂
Pozdravljene,
iz izkušenj vam lahko povem, da me to okrevanje po laparoskopiji zelo skrbi.
Namreč sem bila operirana 7.12.2012 (torej malo več kot en mesec je že tega) in sem bila
zelo slabotna po operaciji, čeprav sem v bolnici ostala le 2 dni. Imela sem zakrvavljeno cisto,ki je bila velika že 9cm,na levem jajčniku. Ko sem zaradi neznosnih bolečin prišla v bolnico so po odvzemu krvi videli zakaj se gre in so me takoj operirali.
Nato so mi po odpustu predpisali bolniškega staleša 14dni in takrat tudi pregled,zraven pa še nalgesin 550 protibolečinski… Minilo je 14 dni, jas pa sem še vedno imela zrak od operacije na desni strani,kar me je še vedno zelo bolelo. Nato so mi predpisali še 14 dni bolniške.. Včeraj ko bi mogla začeti delat, pa sem šla spet k G.,ker sem dneve pred tem hodila na sprehode (da bi se navadila na hitro hojo-ki jo rabim v službi) in sem začutila močne bolečine v spodnjem levem delu,pod jajčnikom kjer sem bila operirana…
G.ni videla nič slabega oz.mi je predpisala še 14dni bolniškega in 3dnevno jemanje Nalgesina na 8 ur,da bi se možgani odvadili te bolečine….
NEVEM VEČ KAJ NAJ SI MISLIM!
Že od včeraj ležim, ne hodim veliko in sem pojedla že 5 Nalgesinov,pa še bolečina ne popusti, vmes sem ponoči dobila še močne menstrualne bolečine, menstr.pa še ne…
V glavnem to so moje izkušnje in upam da sem vam kaj pomagala, čeprav me je zelo strah ker vidim da sem skoraj edina izmed vas, ki bo po laparoskopiji morala okrevati 6 tednov ;/
Upam da bo že enkrat konec s temi bolečinami…
Sem pa rakica in vem da imamo taki največje probleme s spol.organi, očitno se bom morala navaditi 🙂
LP VSEM
lp! Imam eno vprašanje, ali morda katera ve kako je z okrevanjem po laporoskopiji? in sicer jaz sem bila pred 14 dnevi operirana, v bolnici sem bila po operaciji še dva dni oz. drugi dan po operaciji so me odpustili, sedaj je mimo 14 dni in mene še vedno boli oz. pritiska dol v spodnjem delu trebuha. bilo je že malo bolje danes pa spet bolečina. a je imela katera podoben problem in če mi lahko kako svetujete kaj naredit. hvala
Jaz sem bila na laparo in histero posegu (endometriom, nekaj endomet. žarišč na potrebušnici in maternična pregrada zaobljene oblike 2,5 cm) aprila lani. Posega sem super prestala, pred op sem en teden vsak dan popila po liter kokosove vode (zraven navadne vode) in sem bila na dan posega super hidrirana (sicer očiščena in s praznim mehurjem, ampak celice so bile nahranjene), tako da mi dva dni sploh ni bilo treba nič jesti in nič piti (na dan op mi ni pasalo prav nič, še po tistem pol kozarcu vode mi je bilo slabo (zaradi Tramala, ki ga dajo vsaki bolnici takoj po posegu), tako da sem se poslušala in pustila telo pri miru – s tem, da sem šla v tisti noči štirikrat na stranišče in lepo odvajala vodo, ostale bolnice pa le malo, če sploh kaj). Tako da res priporočam – pila sem kokosovo vodo Koh Coconut (dobi se jo v Dm-u, modri tetrapak, zdaj imajo pa še ene nove od Alverde, le da samo mičkene pakunge, so pa odlični!). Pri ostalih sem opazila, da so pridno jedle in pile, kar so jim prinesli (seveda, saj so bile lačne in žejne), nato jim je postalo slabo (zaradi Tramala in dejstva, da je telo želelo imeti mir s hrano), so dobile nekaj proti slabosti, potem jih je kaj bolelo (povečini ramena), so spet želele nekaj proti bolečinam, so dobile Tramal, pa je bila slabost spet tukaj. Kot začaran krog. No, jaz sem želela nekaj za hitrejšo resorpcijo plinov iz trebušne votline in sem vsakega zdravnika, ki je prišel naokoli, vprašala, ali imajo kaj za to – pa so vsi predlagali samo to, da naj kar največ migam z rokami. Seveda so pa ponudili tudi protibolečinsko zadevo, ampak je nisem sprejela, ker komu je pa v interesu, da mu je po nepotrebnem slabo, ni res?
Glede bolniške in okrevanja je od bolnice do bolnice (pacientke, ne bolnišnice, da ne bo pomote :)) različno. Recimo jaz sem dobila samo 7 dni bolniške za oba posega (običajno je za to 14 dni), spet druge so dobile samo za laparoskopsko op 14 dni ali pa 7 dni za histero. Odvisno od tega, v kakšnem stanju si na dan odpusta. Pri meni je sicer trajalo, da sem bila spet tipi-topi, recimo 3 tedne sem se pazila in mi je bolj pasalo mirovanje (zaradi s.p.-ja in narave dela sem si to lahko brez težav privoščila), vendar pa v tem času nisem vzela prav nobene protibolečinske, saj sem želela čutiti, kar je bilo treba čutiti (predvsem šivi neprijetno vežejo, pa ranice tudi skelijo, ampak nič takega, česar ne bi šlo preživeti), da ne bi prehitevala. Ena izmed mojih sobolnic je šla prehitro na noge, imela je samo histero, vendar je potem dobila take močne bolečin, krče in kvavitve, da je šla dvakrat na urgenco. Tako da ni hec, se je treba poslušati (enim seveda ni nič, spet drugim gre vse narobe, če so prehitre).
Šive sem morala odstraniti že po enem tednu, čeprav rane še niso bile zaceljene (če opazite rdečino okoli šivov, to pomeni, da jih je telo spoznalo za tujek in se bo začelo vnetje, tako da jih je najbolje čim hitreje odstraniti – če so enostavni šivi (tukaj je bila samo po ena zankica), lahko to storimo sami, sicer pa gremo k osebni zdravnici, prerežemo šiv nekje blizu kože, najbolje na tisti strani, kjer je vozelj, da ne gre tisti del, ki je na zunanji strani, skozi notranji del, in potegnemo ven (pazimo, da odstranimo vse), po odstranitvi pa ranice razkužimo). Ker ranice še niso bile zaceljene, sem v lekarni (v prosti prodaji) našla “umetne šive” (oz. mi jih je prinesel mož, ker taka ne bi ravno letala naokoli, zato si to velja priskrbeti vnaprej), take lepljive trakce, ki jih odrežeš, kolikor jih potrebuješ, namestiš na rano, da je zlepljena skupaj, potem pa ne odstranjuješ, dokler ne odpadejo sami ali začne lepilo popuščati (če je treba, daš nove gor in tako naprej, dokler ni rana lepo zaprta in ni več strahu, da bi se lahko odprla). Lahko se tuširaš z njimi in vse. Boleča ramena sem imela pa zagotovo kak mesec. Prav neprijetno, no, pa tudi to mine. 🙂
Včasih je treba nekoliko počakati, da bolečine minejo oz. da se v telesu vse uredi in zaceli, kot je treba. To pa je pri vsakem drugače. V vsakem primeru je najbolje počakati ali se dogovoriti za pregled pri ginekologu, ki bo pogledal, kako se je vse skupaj zacelilo. Seveda vedno obstaja možnost, da bodo kje nastale kakšne zarastline, ki bodo občasno bolele – mene boli med ovulacijo, ko raste folikel, ene tri dni skupaj, dokler ne poči. Nič kaj prijetno, ampak nič kaj takega, česar ne bi mogla zdržati, čeprav je bolečina kar močna, kot bi me kdo z nožem zarezal ali z ognjem žgal, taka vztrajna pekoča bolečina, da se zbujam ponoči in tako (je jasno, da nimam ravno nizkega praga za bolečino ;)). Ampak na pregledu je bilo vse v redu, tako da nimamo kaj, ne gre pa vplivati na to, kako se bo nekdo odzval na draženje potrebušnice ob rasti foliklov – glavno, da rastejo. 🙂 Torej, če po op niso grozno močne oz. nevzdržne bolečine, krvavitve ipd., ste lahko mirne. Če vas boli, čim več počivajte, poslušajte se, seveda na pregled h ginekologu (običajno naročijo v roku 2 mesecev po posegu), potem pa veselo naprej. Mine vse…
Jaz sem danes prišla iz bolnice po laparoskopski sterilizaciji in me obupno bolijo rame in prsni koš, pri vsakem vdihu so močne bolečine. Že tako imam uboge rame s kalcinacijami in obrabo, zdaj pa še to. Pred operacijo sem se pripravila na trebušne bolečine, ki naj bi sledile, nisem pa vedela, da laparoskopija pomeni tudi hude bolečine v ramenih in zgornjem delu telesa zaradi ogljikovega dioksida, ki ga vpihnejo v trebuh. Ne zdržim brez tablet. In ko berem, da je nekatere bolelo še celi mesec po operaciji me je kar groza. Bolečine ran na trebuhu so nič napram bolečini v ramenih. Poleg tega sem še astmatik in če vse to združim, je preveč. Ampak upam, da bo tudi to minilo.