Spoštovana ga. dr. Winkler,

osebna psihiatrinja mi je poleg antidepresiva predpisala še Seroquel 25 mg, ki pa ga zaradi neverjetnega strahu pred tem zdravilom še nisem začel jemati, pa bi ga bil moral že pred 3 tedni.. Imam številne diagnoze (OKM, anksiozno-depresivni sindrom, bojazljivostna osebnostna motnja, jecljanje, anksiozna motnja s paničnimi napadi in socialna fobija).

Težave imam z izboljšanji in poslabšanji že skoraj 20 let. V decembru 2008 sem se udeležil 3 tedenskega učenja tehnik sproščanja v pb Begunje, med katerim sem bil hospitaliziran. Trenutno čakam na sprejem v polletni psihoterapevtski oddelek omenjene bolnišnice. Moje stanje se je v zadnjem času spet poslabšalo. Zaradi *hude* socialne fobije sem že dlje časa brezposeln (sicer s končanim študijem), zapadel sem v stanje totalne apatičnosti, spim od 9 do 10 ur na dan in ko se prebudim, bi še kar spal..Sem samski in se z borno socialno pomočjo komaj preživljam. Neprestano čutim nek nedoločljiv strah, napetost, tesnobo, ki se na trenutke stopnjuje v napade besa, agitiranost (med enim takšnih izbruhov prejšnji teden sem razbil koš za smeti v kuhinji in zmetal dva kozarca v steno). Ne vidim več izhoda iz moje situacije, star sem 31 let, brez finančne varnosti in družine, s psihičnimi težavami, ki mi onemogočajo normalno zaposlitev, dvakrat sem bil odpuščen z obrazložitvijo, da sem “anksiozna oseba, s katero je težko sodelovati”.

Po navodilih psihiatrinje in z dovoljenjem proizvajalca jemljem visoko dozo Coaxila (3x2tbl.), ki pa mi pomaga samo delno. Težava je v moji porabi Xanaxa. Slednjega sem jemal sporadično kar nekaj let (2 ali 3 dni zaporedoma, nato prekinitev za kakšen teden in nato ponovno po potrebi), zmeraj sem jemal najnižjo možno dozo (polovičko 0.25mg do max. 0.25mg), doze pa nikoli nisem višal… NObeno drugo zdravilo mi nikoli ni pomagalo tako zelo kot prav xanax. Ko ga vzamem, sem drug človek. Umirjen, napetost izgine, na trenutke sem mi zazdi, da celo vidim neko svetlo prihodnost. Žal ta učinek kmalu popusti in potem je včasih še huje kot prej.. Zaradi povečane porabe xanaxa v zadnjem času (4 do 5x na teden po pol tbl. 0.25mg) se je psihiatrinja odločila, da mi ga ne predpiše več in ga je zamenjala z omenjenim Seroquelom. Po njenih navodilih bi moral vzeti pol tbl. (12.5mg) zvečer. Strah me je, to je vendar antipsihotik in nikoli v življenju nisem bil psihotičen! Kaj lahko pričakujem po zaužitju? Stranski učinki, navedeni v navodilu so grozni..(epileptični napadi, diabetes, motnje srčnega ritma, itd..) Prosim vas za nasvet, resnično ne vem kaj storiti, kontrolni pregled imam čez 2 meseca, bojim se tudi, kaj bi moja zdravnica rekla, če bi vedela, da zdravila sploh nisem začel jemati.
Hvala za vaš nasvet.

antipsihoitike pač uporabljamo tudi za lajšanje anksioznosti. V tako nizkem odmerku se mi zdi pojav stranskih učinkov zares malo verjeten. Če boste svoji zdravnici povedali, da ste se zdravila ustrašili, sem prepričana da vas bo razumela in to sprejela brez težav. Očitno je prepoznala nevarnost razvoja odvisnosti in je ukrepala tako, da vam je predpisala zdravilo, ki ne povzroča odvisnosti. O tem bi bilo treba razmisliti, saj je iz vašega pisanja očitno, da vam to zdravilo veliko pomeni (“ko ga vzamem sem drug človek”). Ob težavah, ki jih navajate je odvisnost od pomirjeval nekaj kar zagotovo ne potrebujete.

Verjetno pa si lahko največ obetate od sprejema v bolnišnico.

lp

Spoštovana ga. dr.,

zahvaljujem se Vam za hiter odgovor…
Imate prav. Xanax mi kar veliko pomeni. Če sem Vas pravilno razumel, bi se torej razvila odvisnost tudi na tako majhni dozi?
Kar se tiče Seroquela torej na tej dozi ni pričakovati hudih stranskih učinkov (zlasti tardivne diskinezije in okvar srca), tudi če bi ga jemal dolgo časa?
Hvala vam za pomoč…

Spoštovana ga. dr.,

k mojim vprašanjem bi dodal samo še tole: glede na vse težave in vso trpljenje v 22 letih, se mi navsezadnje tudi odvisnost od pomirjevala ne zdi tako grozna. Moje osebno mnenje je, da je naloga medicine poskrbeti, da se ljudem olajša njihovo trpljenje in podobno kot so diabetiki odvisni od inzulina, smo na tem svetu morda ljudje, katerim predstavlja odvisnost od anksiolitika manjše zlo kot anksioznost sama.. Se morda motim?

LP

prvi del odgovora: razvoj odvisnosti prepoznate po spremembi tolerance, kar pomeni da za isti učinek potrebujete višji odmerek. Pojavlja se hrepenenje po zdravilu. Torej odvisnost ni nekaj statičnega, temveč se stopnjuje. Slej ko prej se nekomu zazdi raba pomirjevala kritična in omeji izdajo receptov. Stvari se tako začnejo počasi zapletati, ko prvič zaznate abstinenčne simptome. Nič od navedenega ne velja za inzulin! Moj nasvet: temu se splača izogniti. Posebej, če obstajajo še druge možnosti, tudi medikamentozne. Ne rečem, da vedno znamo odpraviti tesnobo, lahko pa jo omejimo toliko, da človek shaja. Obstajajo tudi nemedikamentozni ukrepi, več o njih na nebojse.net

Drugi del odgovora (glede Seroquela): tako je.

lp