Spoštovani!

Moj sin se je rodil v 35 tednu in je tehtal 2100g, meril pa je 47 cm. Narejen je bil CR zaradi Preeklamsije. Potem je zelo počasi napredoval po svoji krivulji, tako,da pri treh mesecih še ni imel niti 4 kg. Sedaj bo star dve leti, visok je 93 cm, tehta pa 11kg. Višino ima verjetno tudi gensko pogojeno, saj sva midva visoka 180 in 191 cm. Z nizko težo sem se nekako sprijaznila in se nehala obremenjevati:-) -kolikor se pač da.

Nekje na internetu sem zasledila, da se pri zahirančkih slabše razvija govor. Me zanima, kako je s tem in kaj se da narediti v tej smeri. Sin skoraj nič ne govori razen enozložnih besed (mama, ata, gaga, gunda, pij, ajs, papa,) V vrtcu je v skupini z troletniki, ki precej govorijo, sama pa mu tudi zelo veliko berem in se z njim pogovarjamo. Kdaj bi bilo potrebno obiskati logopeda in v koliki meri je res, da slabše govorijo? Naj še povem, da ne uporablja dude, niti stekleničke, je pa še vedno dojen in sicer zvečer.
Hvala

Draga Minka22,

nekatere raziskave res kažejo na več težav (tudi z govorom) pri zahirančkih. A je to spet zgodba o “kokoši in jajcu” – zahiranost ni vedno posledica materine preeklampsije, temveč lahko tudi znak primarnih otrokovih težav (predvsem genetske težave, tudi motnje presnove). Zato je ocena “na počez”, da imajo zahirančki upočasnjen razvoj govora, neprimerna in zavajajoča.

11 kg za 2 leti se mi sploh ne zdi zaskrbljujoče. Tudi če ne “korigiramo” starosti za tisti manjkajoči mesec (prezgodnje rojstvo), ustreza krivulji rasti za 15. percentilo za dečke (torej jih je še 15% lažjih od njega, skrbi nas pri tistih s težo pod 5. percentilo).

Govor pri vašem sinčku bi res moral biti že malo bolj izpopolnjen, a še zdaleč ni razloga za paniko – mnogo otrok postane klepetavih kasno in vse nadoknadijo. Edino, kar je potrebno čim prej, je preverjanje sluha (lahko vaš pediater, tudi sami lahko preskusite, kako sliši, če vas ne vidi in ga pokličete šepetaje). Seveda bi bil koristen tudi obisk logopeda – če ne zaradi drugega, za nasvet, kako govor pospešiti.

Lep pozdrav,

Spoštovani!

Hvala za ekspresen odgovor. Ste me še malo potolažili glede kilogramov. Sluh je imel testiran v porodnišnici in je bilo vse v redu. Mislim, da sliši…no če kaj ne sme to presliši, kot verjetno večina otrok. Drugače vse razume in sliši šepetanje. Kdaj bi bilo smiselno iti k logopedu? Malo bom verjetno morala pritisniti na pediatra, ker zadnjič ni odreagiral. Pravi, da počakamo do 2.5 let. Kaj mislite vi ?

lep pozdrav

Testiranje sluha v porodnišnici je namenjeno odkrivanju prirojene gluhosti in ni 100%-na garancija… Naglušnost je lahko tudi posledica kasneje pridobljenih motenj v prevajanju zvoka, zlasti pri malčkih z zelo veliko žrelnico ali po pogostih vnetjih srednjega ušesa.

In se povsem strinjam z vašim pediatrom – logoped bi bil trenutno bolj “usmerjen” na manjšanje vaših strahov in stisk kot pa na potrebo po takojšnjem ukrepanju zaradi govora pri vašem malčku.
Srečno,

Bi dodala svoj piskerček, kot logopedinja., če lahko :))

Res je, da novejše raziskave kažejo, da se pri zahirančkih in predvsem otrocih rojenih pred rokom govor lahko razvija počasneje ali da imajo ti otroci več govorno- jezikovnih težav. Ampak sama nižja teža še ne pomeni, da bo otrok dejansko imel govorne težave. Pravzaprav je razvoj govora odvisen od tega, kako otrokov razvoj poteka po rojstvu. Npr. kdaj drži glavo, kdaj se začne oglašati, kdaj plaziti ali hoditi. V tem zgodnjem obdobju sta telesna motorika in govor tesno povezana, zato otrok , ki kasneje shodi, pogosto tudi kasneje spregovori prvo besedo in se njegov govor lahko počasneje razvija. Če je vaš sonček obiskoval npr. fizioterapavta ali je njegov motorični razvoj kasnil, je možno da bo tudi razvoj govora kasnil.

Čeprav ima vaš sonček le nekaj besed in bi njegov govor moral biti malo bolj izpopolnjen, kot pravi ga. Liiljana, razloga za paniko ni. Vsekakor pa bo smiselno preveriti sluh, še posebej, če so bila prisotna pogosta vnetja ušes in angine.

Svetovala pa bi vam tudi:
-da otrokov govor pozorno spremljate: zapisujte si besed, glasove, zvoke, gibe, geste, ki jih uporablja za svojo komunikacijo. Najbolj se odnese, če si določite del dneva in si otrokovo komunikacijo zapisujte tedensko . Seveda takrat izberete takšne »bolj govorne« aktivnosti. In tako zapisovanje ponovite čez teden, dva in tri.
Če v mesecu ali dveh ne bo veliko novih besed ali se vam bo zdelo, da ste nekje na istem, bi bil obisk logopeda vsekakor dobrodošel.
– preverite kako otrok razume govor. Dvoletnik naj bi npr. razumel enostavna navodila (»Prinesi žogo!«) in vprašanja (»Kje je žoga?«), znal pokazati nekaj delov telesa ali znan predmet, ko ga poimenujemo. Če otrok ne razume preprostih navodil ali ne posnema našega govora ali našega minike, je obisk logopeda prav priporočljiv.

– Kakšen je vaš govor z otrok? Skočite na vsak njegov gib, ga »preberete« še predno karkoli reče? Če je tako, boste morali komunikacijo z otrokom temeljito spremeniti. Zelo pomembno je namreč, da otroku pustimo, da svoje misli izrazi na svoj način.

Lep logopedski pozdrav, Petra Tomc Šavora

p.s.
Pa še to ima ga. Liljana prav tudi to: če starša skrbi otrokov govor, je logopedova pomoč dobrodošla tudi zato, da zmanjša strahove, dvome in stiske. Pa tudi sicer je logoped v tem starostnem obdobju bolj svetovalec načina- tehnike, kako naj starši spodbujajo oz. usmerjajo otrokov govor in komunikacijo.

Hvala strokovnjakinji s področja logopedije za natančen odgovor, ki bo pomagal Minki22. Njeni nasveti so seveda koristni in uporabni tudi za nas, ki spremljamo take malčke v prvih tednih po rojstvu.
Pozdrav,

Hvala obema.

Ja hodila sva k fizioterapevtki in dokler ni shodil (16 mesecev) je tudi motoričen razvoj malo kasnil. Potem pa se je motorično razvijal tako hitro, da sploh nismo mogli verjeti. pri 18 mesecih je začel sonožno poskakovati, sedaj pleza, brca žogo v pravilno smer, počepa in še in še.
Pri treh (korigirano dva) mesecih je že brbljal, zato me čudi, da govor zelooo počasi napeduje. Bolan ni bil dosti, nikoli kakšnih angin ali vnetij ušes, sliši šepet in upošteva naodila (prinesi, odnesi, pokaže vse dele telesa, vključno z komolcem in kolenom…)

Je pa res, da smo se morali močno truditi, da smo ga dobili, posledično je razcartan in pridno skačemo na vsak njegov gib.Na to smo postali že pozorni in skušamo delati pravilno.

Ko sem zadnjič za preiskus čakala, da bo rekel pil ali voda, ko je bil žejen,je namesto, da bi kaj rekel h koritu pomaknil stol, splezal nanj in si sam natočil vodo iz pipe. Jaz pa sem ga gledala z dolgim nosom….

Hvala za vse nasvete. Jih bomo skušali upoštevati.

Pozdravljeni,

odpiram sicer več kot dve leti staro temo, se me je pa “dotaknila”. Tudi naša mala je bila rojena v 35. tednu, ob rojstvu je imela 2080 g, 45 cm. Moram reči, da tole glede počasnejšega razvoja govora pri zahiranih nedonošenčkih pri nas ne drži. 🙂

Hčerka je stara 16 mesecev. Pri nas je počasnejši motorični razvoj; fina motorika ne dela težav, groba motorika pa malo “zamuja”. V veliki meri je bil pri njej kot dojenčici prisoten ekstenzijski vzorec. Hči še ne hodi samostojno, le ob opori, samostojno pa vstane in obstoji na mestu vedno dlje časa (in pri tem neznansko uživa, se smeji). Ravnotežje ji dela vedno manj težav. Verjetno ji manjka samo še kak mesec, pa bo shodila. Pa plazi se kot ena zelo hitra “bibaleze”, ki je ne ulovi vsak. 😉 Stvar ni zaskrbljujoča, zlasti glede na številne zahtevne operacije, ki jih je že prestala. Hodiva pa tudi na NFT, čeprav zaradi številnih hospitalizacij v zadnjem času dokaj poredko. Pa vidim, da v motoričnem razvoju vseeno opazno napreduje. Imamo še določene zdravstvene težave, ki jih z zdravili in pravilno prehrano zaenkrat obvladujemo.

Kar se tiče govora, je prava čvekulja. Brezhibno npr. pove: mama, ata, teta, slon, Hana, ti ti (se v hecu krega na ljudi – še posebej s tem spravi v smeh zdravstvene tehnike). Z majhno napako npr. reče: žaba (zaba), pu (velja za punčko, puding), fa (fantek), avto, daj no (je slišala v risanki in ponovila), bibi (babi). Čedalje bolj ponavlja besede za mano. Prepozna ali ve, kako se oglašajo številne živali v sestavljanki, razume že kar nekaj navodil, ki jih ji daš. Prav posrečena je. Pa vedno nasmejana, razigrana, pozitivna kot le malokdo. Skratka, kar se tiče govora, njene pozitivne naravnanosti in nasmejanosti, ji ne bi nihče prisodil, da je preživela precej časa po bolnicah. Je sicer še vedno drobižek (še ne 9 kg, okrog 78 cm), pa kaj zato. Veseli smo, da jo imamo. Tudi to se bo enkrat uredilo.

Na koncu pa še misel. V zadnji oddaji Tednika je bilo govora tudi o delu vas, pediatrov na neonatologiji. Mi sicer nismo imeli težav z (ekstremno) nedonošenostjo, pač pa so težave bile kirurškega značaja, se mi pa ob takih prispevkih vseeno “milo stori”, ker imam tudi sama izkušnjo, skozi kaj vse smo morali mi. In ob takih prispevkih čutim veliko hvaležnost tudi do vas, pediatrov – neonatologov. Hvala, ker skrbite za naše nedonošenčke!

Lep pozdrav in vse dobro,

enamamimamica

Draga “enamamimamica”,

vedno smo veseli, ko se naša “črna” predvidevanja izkažejo kot nepravilna – in najraje imamo takšne čvekulje, kot je vaša malčica.

Hvala torej za pismo spodbude – za starše in zlasti za nas, ki skušamo pomagati nezrelim ali bolnim novorojenčkom v prvih dneh in tednih po rojstvu.

Srečno še naprej,

Pozdravljeni,

tudi jaz bi dodala, da pri nas telesna motorika in govor sploh nista bila soodvisna. Sin je bil rojen v 32. tednu, razvojne mejnike kar se tiče motorike je osvojil zelo hitro – obrat na trebuh in nazaj, samostojno sedenje, kobacanje, potem hoja ob opori in nato je shodil pri manj kot 12. korigiranih mesecih – bil je zelo stabilen, redko redko je padel – večino teh mejnikov je osvojil še pred svojimi vrstniki. Govor pa je bil zgodba zase. Do 2 let in 7 mesecev je izgovoril mogoče 5-10 besed, pa še to smo ga razumeli samo domači. Potem pa se mu je od danes na jutri odprlo in je začel povezovati po 2-3 besede, potem pa iz dneva v dan neverjeten napredek. Zdaj je star 3 leta in govori kot navit, lepo izgovarja šumnike, edino r mu še dela težave. Ni kaj, teh naših malih škratov ne moremo stlačiti v neke kalupe, ker je očitno vsak zgodba zase. 🙂

Sem babica enojajčnih dvojčic ,ena je bila zahiranček z 780g,33cm in druga 1760 in 43cm rojeni v 31tednu ,razvijata se popolnoma enako samo da zahiranka je malo v zaostanku za kak mesec.Naprimer shodila je malo bolj pozno,naučila brat,računa ta večja do 10,ma..Še to moram povedati,da sta stari 6,5 let in tamala tehta dobrih15kg,večja pa 21kg in dosedaj ni noben rekel da je predrobna.