Sem pred časom v nekem spisu brala kakšne težave so bile “pri delu” rejnice, ki je samo “postavljala meje”. Sicer ne vem točno, kaj naj bi to pomenilo (sama teh metod in izrazov nisem nikoli uporabljala), a berem tudi v drugih spisih. Predvsem kot nasvet “strokovnih delavk”.
Postavljanje meja torej, omejenavnje…in otrok se ne da omejiti…vedno slabše je in to se kaže tudi na šolskem uspehu, odnosih z okolico, ..povsod.
A stroka in “odgovorni” se ne vprašajo, če je morebiti s temi mejami ali pa tistim, ki omejuje, kaj narobe. Ne, otrok je nemogoč in vedno slabšemu gre. Na vseh področjih. Rejenec pač! Tudi obnaša se vedno bolj “čudno”. Pa ugotovijo umni in odgovorni, da je potrebno z otrokom še bolj “delati” (kar tudi ne vem kaj je) in vztrajati na svojem ravnanju. Postavljati meje!! Neuspehi pa vedno večji…in krivec otrok, ki je tako težak in si ne da “dopovedati”…se ne da omejiti.
Pa se je v enem primeru zgodilo, da je bil otrok od odlične rejnice vrnjen staršem (saj je bil tudi brez osnove in po krivici odvzet) in glej ga zlomka! Vse se je nenadoma spremenilo. Otrok nenadoma ne potrebuje več postavljanja meja in uspeh v šoli se znatno izboljšuje in otrok sploh ni več težaven.
Zdaj se pa vprašajmo, kako bi bilo, če bi pristojnim in odgovornim uspelo otroka še dalj časa zadrževati pri tej krasni izvajalki rejniške dejavnosti?!
Toda pri njej so še vedno trije tuji otroci, ki jim po domače in po svoje “postavlja meje”. Videti je, da je to vse kar zna. In nihče ji ne more in noče tega preprečiti. Kdo ji pa kaj more? Čeprav starši – zakoniti zastopniki svojih otrok – na to že leta opozarjajo. Ona pa si vztrajno si prizadeva “ukrotiti” prav vse tri…se mi zdi, da je kakšnega že do konca zlomila.
Tukaj res ne pomaga nič več drugega, kakor odškodninska tožba. Proti vsem, ki so soudeleženi, pa niso nič storili in proti tej krasoti od rejnice. Pa kmalu!!