čez nekaj dno bom napolnila 34 let in sem strastna kadilka 16 let…ne spomnim se kdaj se je začelo to verižno kajenje tudi po 2 škatlici na dan a se mi zdi da traja večno.tudi moj mož kadi ravno v taki meri kot jaz- včasih še celo več(stresno delo podjetnika).zjutraj ko vstanem si ne morem kaj da nebi z cigaretom v ustih že kuhala kavo…skleda v pravem pomenu besede in potem še ena če ni zadostna “doza”….že tu gre pol škatle cigaretov.služba mi ne dopušča možnosti kajenja zato v osmih urah dela pokadim do 3 cigarete a ko pridem ven iz firme sem že kot “stari čiko” in vlečem da se kr kadi okoli mene.glede na to da kadiva v prostoru kjer živiva se je dim povlekel že v sleherno špranjo in kljub temu da vsak dan oblečeva sveže oprane obleke,SMRDIVA KOT PEPELNIK – to pride do izraza predvsem takrat ko prideva v družbo nekadilcev ki tako lepo dišijo.
že nekaj časa (sploh zvečer) ko se uležem v prsih slišim piskanje,ropotanje…vse to me je začelo begati in iz zdravstvenih in tudi finančnih razlogov sva si rekla da temu narediva -vsaj poskušava – narediti konec.
naj omenim da mi je pred dvemi leti ravno zaradi raka na pljučih umru tast in če ne vidiš in doživiš si niti v sanjah ne moreš predstavljati kakšne bolečine in muke preživlja nekdo ki plačuje davek vsakodnevnega kajenja….kaj človeku naredi rak ki je v večinih primerov vzrok kajenje….požira in razjeda telo vidno…grozni občutki ki to vidiš.
….in zakaj tole danes pišem?vstala sem ob sedmi uri zjutraj…odšla v lekarno in kupila “nicorette” obliže 15 mg.
že dolgo sva razmišljala o prenehanju a nikoli nisva dejansko rekla zdaj pa res.so mi bili obliži predragi(ha ha) kljub temu da kadim cigarete za 2,60€ in če pomnožim × 3 ali celo 4 škatlice na dan..cca. od 300 pa do 350 € na mesec.je to mogoče od nekoga plača?in jaz jo spustim v zrak pa še škodujem si ….krajšam čudovito življenje,ki mi je bilo dano zato da živim ne pa da ubijam sama sebe.si nebi s tem denarjem rajši privoščila kaj drugega….npr.kredit za boljši avto ali pa si na novo opremila stanovanje da zbrišem sledi od nikotina prepojeno pohištvo,sedežno,zbelila stene,zamenjala zavese…
in da vse moje nakladanje preskočim…..obliž se že bohoti na moji rami….spila sem skledo kave brez da bi čutila potrebo po cigaretu…tam je škatlica na mizi in v njej čakajo cigareti da jih pokadim a nočem in hkrati hočem…mi nekaj manjka…od danes naprej se v stanovanju ne kadi več.jutri bo prvi dan z obližem za mojega moža tako da bova “trpela ” skupaj.
danes si bom privoščila šoping in si bom dala duška ne da bi pomislila na cigarete.vem da bo težko,vem da bo trnova pot…a sem odločena da tej razvadi naredim konec.bojim se vsesti v avto ker sem ponavadi že po parih metrih imela cigaret v ustih.hočem da mi je prijetno ko pridem v družbo in da bodo vonjave na meni prijetno dišeče….hočem povsem spremeniti način življenja….hočem zdravo živeti.bojim se moje krhke voje…bojim se da bom prelomila obljubo ki sem jo dala sama sebi…bojim se depresije.vem da sem komaj na začetku pa že toliko strahov.
mi bo uspelo?sama zase držim pesti in upam da bom za roj.dan lahko rekla da ne kadim “že” 10 dni – to bo moje – meni najlepše darilo.

no tko pozno je bilo tole objavljeno da sem skoraj izgubila upanje da sploh bo…da bom slpoh imela možnost da se pohvalim…
TEDEN DNI JE ŽE MIMO IN MIDVA Z MOŽEM NE KADIVA
POLEG TEGA PA JE ČETRTI DAN ODKAR SVA BREZ OBLIŽA

VSE JE V GLAVI….VERJEMITE MI

SREČNA SEM!!

Spoštovana!

Predvsem obema iskreno čestitam za odločenost! Ob tem se opravičujem zaradi pozne objave, ker sem bil nekaj dni odsoten. Držimo pesti, da bosta vztrajala. Zelo pomebno je, da sta se odločila OBA.

midva sva še vedno na poti popolne opustitve in neverjeten je občutek ko se zaveš neke velike pozitivne spremembe v življenju.meni osebno je to zelo velik podvig in hkrati veliko osebno zadovoljstvo.
obližev ne uporabljava,enostavno živiva tako da se nama stvari enostavno ne vrtijo okoli tistih ki so povezane z kajenjem…razen jutranja kava ki pa še vedno ostaja tista s katero začneva dan.
ne moti me če kdo v moji bližini kadi je pa res da kanček zavisti pa ostaja…a me v taki meri da bi me premamila.
držim pesti za vse moje sotrpine…

Mene pa zanima, če še vedno vztrajata pri ne-kajenju? Imata kakšne težave, oziroma, zakaj sta pričela kaditi (če slučajno sta). Tudi jaz bi rad prenehal, pa ne vem, kako naj se pripravim. Težko je pustiti neko večletno razvado.
Drugače pa čestitam za vztrajnost!

Zdravo. Ladyy! Kako je sedaj z vama – sta se vzdržala cigaret?
jaz imam sedajle mojih 17 ur brez cigarete in povem vam, da mislim samo na to. Včeraj sem se odločila čisto na lepem, ko sem v predalu našla Nikorette, ki jih imam že pol leta v stanju pripravljenosti.Danes sem si vzela popolnoma prost dan samo za to, da se posvetim temu. Že celo dopoldne berem članke na internetu, da me vzpodbujajo, da ne prižgem. No, pa da povem nekaj podatkov o sebi: stara sem 31 let, kadim od 15-tega leta po cca 25 cigaret na dan. Dvakrat sem že poskušala nehati tako, da sem ‘zmanjševala’, a to ni nič. Sedaj bom poskusila ob Nikorette, pa da ne kadim, ker vem, ko bom en dim naredila, bo konec. Tako se butasto počutim – vem, da mi škodi, pa bi ga kar pojedla..tako si ga želim. Če bom zdržala teh 24 ur, potem bom zdržala, ker se mi bo trapasto zdelo te muke prestajat brezveze. Čeprav pišejo, da je drugi dan najtežji?! Je to res?

Kaj čutim 1. dan: srbenje oči, vrtoglavica, nezbranost (kot da mi odmirajo možgani), živčnost, žeja, zelo mi paše kava (spila sem 4 v 6 urah) ker edino ob kavi ne čutim potrebe po cigaretu (kako to? obred..?)

počutim se grozno, kot da bi me nekdo ‘povozil’, a vsako minuto, ko zdržim sem ponosna nase in čutim ogromno zadovoljstvo, res sem vesela!
Sedaj grem na sprehod.

držite pesti, bom poročala jutri naprej – če bom zdržala

Zdravo, nekadilci!
Ponosno naznanjam, da je 8. dan odkar ne kadim in počutim se krasno, čeprav imam občasne padce. Najlepše je zjutraj, ko lahko vzdihnem..