sin-hči-sin, kaj pa soba?
Imamo 8 letnika in 4 letnico, kmalu dobimo še enega fantiča, imamo pa v stanovanju “samo” dve otroški sobi, ena je malenkost večja od druge. Sin si želi lastno sobo, tudi razlika v starosti med fantoma bo zelo velika, hči pa si srčno želi sestrico in o dojenčku v sobi noče nič slišati.
Sedaj sta bratec in sestrica še skupaj v sobi, ker drugo otroško še uporabljamo za druge namene, a bi fantu soba v 3. razredu OŠ počasi že res prišla prav. Pa tudi midva si želiva razplet še pred porodom, torej v kratkem.
Kako rešiti zadevo, da bo dolgoročno OK, kako ste/bi vi rešili ta problem?
Novorojeno dete bo verjetno, dokler ga boš dojila še spal v vajini spalnici, tako, da pridobite na času glede sobe. Po logigi bi šla fanta po spolu skupaj, a si predstavljam, da 8 letnik ne bo navdušen nad jokajočim dojenčkom v svoji sobi, zaradi katerega ne bo mogel spati itd. Naši otroci do 6 leta niso imeli svoje sobe, ker mislim ,da je ne rabijo prej. To da novorojenček spi v svoji sobi, brez staršev, se meni zdi pravo mučenje. Še bolj trapasto pa se mi zdi, da bi jaz sredi noči vstajala in ga šla v drugo sobodojit. Pri nama je vedno otrok do 1 leta spal ob najini postelji v svoji postelji, ostali pa skupaj, dokler so hoteli.
Tudi mi imamo podobno situacijo. Sin 10 let, hčerka 8 let, drugi sin 1,5 meseca. Starejša dva imata že zdaj vsak svojo sobo, najmanjši je sedaj še pri nama v spalnici in bo tu najmanj do 2 leta, dokler ne bo vsaj približno dovolj velik za normalno posteljo.
Smo bili pa že prej dogovorjeni, da bo mlajši bratec/sestrica potem v sobi s hčerko, ki ima tudi večjo sobo. Tudi ona si je zelo želela sestrice in je bila razočarana, ko smo povedali da bo bratec. Ampak zdaj ga je tako vzljubila, da sploh ni problema in noče niti slišati o tem, da bi bil bratec kje drugje kot pri njej v sobi – je prava mala mamica.