SUPER MAMI?
Ne da in ne da mi miru. Moja draga svakinja ( moževa sestra) je mamica 4 otrok. Prvi trije so bili načrtovani, zadnji ( in edini fantek) pa ne.
Tudi sama imam 1-letno punčko.
Dilema je sledeča:
Ves čas svoje nosečnosti in takoj po rojstvu hčerke sem jo doživljala kot ” super”mami. Polna usta so je bila superlativov o materinstvu in njenih otrocih. Punce so zdaj v šoli in v vrtcu, najmlajši je še doma z njo. Pa je non- stop govorila kako jih pogreša ko jih ni doma, kako ji je kar dolgčas samo z enim doma, da bi ona imela še kakšnega otroka pa mož ne dovoli….v glavnem vse lepo in prav. Na službo niti pomislila ni- pač ni ga lepšega poklica kot biti mati.
Na koncu sem imela že slabo vest, ker sem si sama kot mamica enega otroka vzela vsak dan uro časa zase in šla tečt ali h kolegici. Pa seveda sem šla nazaj v službo. Si ne predstavljam da ne bi imela svojega zaslužka in da ne bi unovčila diplome.
Zame biti mami ni poklic. Bolj poslanstvo. ( žal slabo plačano 🙂
No, lani poleti se je pa idila končala. Kot prvo sem ugotovila da sta vsaj dva od njenih štirih kronično razvajena in nemogočega obnašanja. Pa med počitnicami je bila nekajkrat na robu živčnega zloma, ker so vsi štirje doma in nima časa zase. Pa koliko jamranja o finančnih težavah!!! Pa kako naporno je ker je tamali zbolel, pa naslednjič tamala…Mož po cele dneve dela….
V glavnem- naenkrat sama muka in trpljenje.
In zdaj mi ni jasno- a se mamicam z več otroci preprosto zgodi da tu pa tam “pregorijo”- samo njena pregorelost se vleče že pol leta, ali pa se je ta slika popolne velike družine razpočila kot milni mehurček?
Čemu potem jamranje da bi imela še otrok če bi bil mož za, če pa so ji ti štirje že prevelik finančni in psihični zalogaj?
Pa čemu štirje ( oz. trije- četrti ni bil načrtovan) če so prihodki družine ostali nespremenjeni oz. jim je denarja že prej primanjkovalo?
Zdaj najmlajša dva večji del dneva ter čez vikende čuva srednja hči ( da ima mami čas zase) , ki se je v zadnjih mesecih iz ultra pridne in vesele punce prelevila v zagrenjeno in napeto dekle, ki je pričelo pri svojih 13 spet močiti posteljo. Po moje zaradi prevelike odgovornosti za sorojenca in potrebe po tem da bi bila tudi sama še otrok.
Sama imam dobro službo in plačo, mož tudi, pa načrtujeva kvečjemu še enega otroka. Ker za tri ob službi ne bi bilo časa. In ne bi nikoli dovolila da moj otrok po cele dneve čuva bratca ali sestrico. Otroštvo in igra sta neodtuljivi pravici.
Torej- super mami samo zato ker ima štiri otroke in si jih želi še več?
Da ne bi bilo res.
p.s. nikakor ne mislim s tem da so vse velike družine ali matere s štirimi otroci takšne! Niti pod razno. To je moja izkušnja in ena sama družina.
Imam veliko otrok, vsi načrtovani. So lepi, krasni dnevi, malo manj krasni in seveda tudi grozni. Ob družinskih srečanjih (edini smo z več kot 2 otrokoma) vse mame jamramo, se šalimo iz prigod naših otrok, na koncu se smejimo. Tako je življenje…
Kakšna mati si ti narekuje tvoj karakter, zdrava pamet…, število otrok po mojem mnenju tu ne igra nobene vloge.
Ta mama je v trenutno krizi in zato je v krizi tudi njena družina, mož verjetno tega
niti ne opazi. Mislim,da finance tukaj niso vir težav.
Izgorelost te lahko doseže v vseh poklicih, zakaj ne bi tudi v materinstvu in gospodinjstvu to mogoče.
Kaj storiti?
Obsojanje tukaj zagotovo ni na mestu.
Mame pojamramo,da se razbremenimo, da lažje previharimo viharje.Tiste, ki so doma, imajo ponavadi manj socialnih stikov in zato smo za vsak klepet včasih hvaležne.
Tvoj mož pa ima zagotovo stik.
Če veste za vse težave, vam na en način zaupajo in morda lahko tudi pomagate.
Morda s preprostim povabilom na pico, skupno druženje, ki bi vas vse sprostilo.
Namig na psihologa ne bi bil slab, pogovor verjetno res potrebuje.
Biti uho, poslušati drugega v stiski – se mi zdi izredno plemenito.
Žal živimo na drugem koncu Slovenije in resnično nimamo , da bi se vozili krepki dve uri nekomu krajšat dneve. Poleg tega je njeno socialno življenje kar pestro, ker se vsak dan udeležuje raznih prireditev in ima kar nekaj interesnih dejavnosti.
V bližini živijo še tri sestre z družinami, tako da jim družbe ne manjka. Vas pa popolnoma razumem- v primeru če je ženska sama doma z otroci nekje na kmetiji in nima veliko stikov z okolico je to lahko zelo naporno.
Vendar- moja služba je tudi naporna, predvsem zahteva stalno psihično pripravljenost in prilagodljivost. Poleg tega doma z možem narediva vse kar morajo delati tudi druge ženske ali pari- torej čiščenje, kuhanje, likanje, igra z otrokom….
Pa si jaz v svoji službi ne morem kar privoščit, da bi ko bi se čutila izgorelo ali utrujeno delo kar porinila nekomu drugemu, kot to ona počne z otroci. Zdaj sem na zimske počitnice hotela vzet njeno srednjo hčerko, ki je zelo rada pri naju, ampak ji tega ne dovoli, ker kdo ji bo pa pomagal otroke čuvat med počitnicami??? Ali lahko to vi kot mama razumete? Da otroka prikrajšaš ( ampak vedno samo enega- ostali trije dobijo vedno kar hočejo) zato, da tebi samemu ne bo prenaporno čuvat lastnih otrok?
Se v eni stvari popolnoma strinjam z vami. Psiholog tu res ne bi bil odveč.
Se pa ne strinjam z avtorjem zgornjega posta, ki je napisal da je 90 % mam z veliko otroci takšnih. Ne poznam jih dovolj da bi jih tako ocenila. Žal pa je res ( to sem videla pri kolegici, ki ima zdaj drugega otroka) da veliko žensk zapolnjuje neko praznino v sebi in išče pozornost z novo nosečnostjo. Ko pa se otrok rodi je pa v hipu preobremenjena in nesrečna.
Res ni pošteno ne do otrok ne do staršev ki bi radi imeli vsaj enega otroka in bi mu nudili vse na svetu, pa ne morejo.
Mislim, da je ta mamica res pregorela, saj ni čudno!
Sama sem mama treh predšolskih, zakaj so trije je spet poglavje zase. A zagotovo lahko rečem, da je imeti več otrok naenkrat zelo, zelo izčrpajoče.Da ne rečem, da je včasih za znoret! A sem velikokrat tiho, da ne bi kakšna “super mama” rekla, da zmore pa 3, 4, 5 otrok z lahkoto.
Sama sem v službi, a ko sem bila doma, je bilo sicer malo manj naporno, sem bila pa toliko bolj socialno izolirana in še izgovora nisem imela, da izprežem. Sedaj grem lahko vsaj za kak dan na seminar. Služba je vedno opravičilo. Ženska, ki je doma, pa se mora vedno znova dokazovati. Čeprav trdim, da je ni tako naporne službe kot biti cele dneve z otroki. Tudi meni se je med počitnicami mešalo. In sem komaj čakala, da lahko vsaj malo izprežem in zadiham.
A, če zares “nehinavsko” želimo večjo rodnost, moramo pare, ki se odločajo za več otrok podpreti, jih razumeti in pomagati. Ne z nevoščljivostjo tistih, ki imajo “samo” enega. Je zares velika razlika, če spraviš do kruha enega ali več otrok. Čeprav je vsak otrok dragocen in tudi naporen za vzgajat.
Toliko. Ta mamica bo izgleda morala malo izpreči. Je zares dolgo zdržala.
Izgorelost je bolezen, ki se jo diagnosticira s testi in ni le subjektiven opis nekoga.Večina služb je zahtevnih, tudi materinstvo.
Sem prebrala večkrat in če te prav razumem, te moti ker jamra in ker obremenjuje otroke. Ti tega ne bi nikoli naredila. Vidiš, jaz pa ne razumem, zakaj eni toliko reskirajo za službo, govorijo kot da služba najpomembnejša v življenju. Zame in za mojega moža ni.
Zagotovo ne bom zagovarjala tega, da prepušča varstvo otrok najstarejši in da je ne pusti na počitnice. Do počitnic je še daleč, morda pa jo vseeno pregovorita.
Ampak te stvari mora reševat z možem, kar ji lahko povesta.
Sama še enkrat poudarjam,da potrebuje mama strokovno pomoč, ker kaže, da je nekaj narobe. In ona se zagotovo ne počuti supermami.
Varjanka, samo malo se bom “obregnila”,- ko si napisala, zakaj eni toliko reskirajo za službo.
Veš, v nekaterih službah si postavljen pred dejstvo in se moraš odločiti.
Tudi ti se presneto dobro zavedaš, da tvoja služba daje kruh za preživetje tvoje družine. Ti potrebuješ službo, ampak tudi služba potrebuje tebe. Ne moreš samo jemati.
Nikoli ne veš, mogoče boš tudi ti postavljena pred dejstvo in se boš morala odločiti – ali se boš v svoji profesiji izpopolnjevala tako kot bodo zahtevali ali pa boš stopila stopničko niže in si poiskala manj odgovorno delovno mesto. Šele ko boš pred tako odločitvijo, šele takrat lahko moraliziraš in se čudiš “koliko nekateri reskirajo za službo”. Kolikor vem, imaš dokaj odgovorno delovno mesto.
Tinka 2!
Ja, jaz sem zaprosila za manj zahtevno delovno mesto in bolj ugoden urnik ter malenkostno nižjo plačo. Je dosti mladih, ki bi se radi dokazovali.
Sem pa zračunala, da tudi z moževo plačo preživimo, saj imamo tudi nekaj prihrankov.
Pa se vseeno čudim, če nekdo petke in svetke dela za službo in nima nobenega socialnega življenja.
V službi se redno izobražujem, tudi v času porodniške sem šla na izobraževanja(eno in večdnevna), stroške izobraževanja sem imela plačane, ne pa dnevnic in prevoza. Tudi med bolniško sem kakšno stvar naredila za službo, tako da nisem tako nelojalna.
Ponavadi vse novosti v zakonodaji preštudiram, tretjo porodniško sem celo predčasno zaključila … samo vedno pa premislim, ali je to kar delam sprejemljivo za družino.
žal je velikokrat tako da so matere z več otroki pregorete do konca.jest vidm svojo mami..ogormno dela, pa čeprav ji ogromno pomagamo. pač je tako da če imaš veliko otrok je to velko dela+stroškov.samo če pa gledaš samo na to kakšen strošek in delo so ti otroci jih pa raje ne imej. mislm da je najlepše doživetje živeti v veliki družini.nikoli nismo bili nič prikrajšani,ker sta starša veliko žrtvovala za nas!
Ne, ne skrbi me zanjo. Skrbi me za njene otroke, ki jih imam pa srčno rada. Sploh za zdaj 12- letnico, ki sploh ni več otrok ampak nadomestna mama.
In ki po novem ne more k nam na počitnice, ker ” kdo mi bo pa okoli tamalih dveh pomagal?” ( To je DOBESEDEN citat!!!)
Če sem boljša ali slabša mama, to bodo pa samo otroci lahko povedali, ko odrastejo.
sem mati petih otrok , zavedam se odgovornosti , ki si jo naložiš pri tako veliki družini , s tem , da sva oba zaposlena(delam na tri izmene) , da sploh lahko pridemo iz meseca v mesec , lepo je imeti tako družino a pridejo tudi težki trenutki , ko sem jaz kot mati in gospodinja in utrujena od službe včasih močno na tleh , ko ne vidim izhoda iz rutine ko se vse ponavlja iz dneva v dan , ko mi je odveč vsak dan oprati od tri do štiri stroje perila , to so zaradi preobremenjenosti zelo težki trenutki v mojem primeru imam nekaj zelo dobrih prijateljic s katerimi si delimo dobro in slabo in potem , ko se srečamo ali samo poklepetamo po telefonu, se počutim bolje , saj me razumejo mi razložijo , da je tako stanje čisto normalno in , da naj si vzamem nekaj časa tudi zase, vedno ji m obljubim a res ne gre . hvaležna sem jim za podporo
kar se pa tiče , da otroci varjejo otoke sem močno proti, sama sem mogla odrasti pri desetih letih , ko sem začela z zelo podobnim varstvom kot deklica v tem primeru , tudi kuhala sem in pospravljla kot , da sem jaz mama, zato mojih otrok ne obremenjujem s tem , sem mnjenja , da morajo otroci biti otroci in jim ni treba odrasti prej , naj živijo svoje življenje in ne življenje svojih staršev in samo malenkost že podatek , da moram od svojega desetega leta prositi za varstvo , da grem lahko v kino …..
po moje , ta mama potrebuje pomoč ali pa službo , da bo hodila med ljudi in se bo počutila vredna same sebe
ni važno koliko otrok je v družini dokler starši ostanejo starši in prevzamejo odgovornost , ki jo prinese otrok
imejte se radi in težke trenutke delite z nekom , ki vas razume
lep dan
7777,
sama imam trenutno še 4, jeseni pride 5. otrok. Hodim v službo, doma je kmetija, kjer v glavnem delata mož in tašča, z otroci pa pomagamo. Da, tudi otroci delajo na kmetiji. Seveda ne od jutra do večera in ne težkih del, ki jih ne zmorejo, a vsaka ima svojo zadolžitev, ki jo zvečer v hlevu mora opraviti. Poleg tega imamo razdeljena tudi opravila v gospodinjstvu: postiljanje postelj, pomivanje posode, sesanje,…Pa nimam občutka, da bi zaradi tega kdo ve kako trpele, bile izžete, slabše delale v šoli (ravno nasprotno)… Pomembneje se mi zdi, da otroci pridobijo delovne navade, se zavejo odgovornosti do drugih družinskih članov in tudi dejstva, da mama ni na svetu samo zato, da jim bo stregla – po možnosti v pozna 20. leta. Vse se veselijo dojenčka, čeprav vedo, da bo več dela tudi zanje – kdaj se pa naj naučijo osnov kuhanja, pranja.., če ne v tej dobi? Ko bodo imele že svoje družine?
Z možem tudi dostikrat grava zvečer ven, jaz imam tudi sicer ob večerih kar nekaj sestankov in takrat sploh ni vprašanje, o tem, da si morajo same pripraviti večerjo in se odpraviti spat. Sicer v isti hiši živita tudi tast in tašča, tako da popolnoma same niso, a tašča ne kuha in pospravlja pri nas, za to morajo poskrbeti same.
Zakaj pa ne bi otroci doma pomagali pri različnih delih? Za moje pojme je to del vzgoje. Tudi moja dva pomagati pri pospravljanju drv, pobiranju sadja v sadovnjaku, pri pripravi kosila, sesanju…pa še bi se kaj našlo.
Pa sta stara 9 in 6 let.
Ubogi tisti otroci, ki jim sedaj ni treba s prstom migniti. Kaj jim bodo pri 30-ih in več še vedno mamice kuhale, pospravljale…??? Nekega dne bodo to morali opravljati sami in če se sedaj ne bodo naučili nekaterih osnovnih dolžnosti, potem bodo zelo ubogi.
Moja kolegica (ki je edinka) vedno reče svoji mami: velikokrat se jezim nate, ker me nisi bolj priganjala k delu.
Saj ne garajo, pač pomagajo in s tem delajo sebi veliko uslugo in dobro popotnico za življenje.